Ogrožena kakovost javnih šol

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / četrtek, 19. februar 2015 / 09:51

Vprašanje ohranitve oziroma izgube javnega in univerzalno dostopnega šolstva je bilo v središču okrogle mize z naslovom Hočemo javno ali zasebno šolo, ki jo je Inštitut za delavske študije minuli četrtek pripravil v Mestni knjižnici Kranj.

Kranj – Na okrogli mizi so izpostavili predvsem konflikt med javnim in zasebnim, ki smo mu v zadnjem času priča tudi na področju šolstva. Pred kratkim je namreč ustavno sodišče v Sloveniji odločilo, da morajo biti tudi zasebne osnovne šole v celoti financirane z javnim denarjem. Na področju visokega šolstva pa se vse pogosteje izpostavlja vprašanje plačljivega študija oziroma uvajanja šolnin. O tem sta spregovorila glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj in predsednik sindikata Univerze v Ljubljani Gorazd Kovačič.

Stoodstotno financiranje javno priznanega programa tudi za zasebne šole po mnenju Branimirja Štruklja predstavlja resno grožnjo kakovosti javnega šolskega sistema. »Zasebne šole so s tem v prednosti, saj imajo ustanovitelja, ki jim tudi lahko namenja sredstva za delovanje. To pomeni, da lahko v šoli zagotovijo boljše materialne pogoje.« Zasebni zavodi so namreč z odločbo ustavnega sodišča polno financirani, poleg tega pa zaračunavajo šolnino, kar jim omogoča izvajanje programa, ki je nadstandarden. Kdor bo otroku torej želel zagotoviti najboljše, bo izbral zasebno šolo, saj po drugi strani varčevalni ukrepi jemljejo nujno potrebna sredstva javnim šolam. Zaposlenim so se tako v preteklih letih že znižale plače, delovne obremenitve pa naraščajo. A po Štrukljevem mnenju naj bi v principu vsi imeli enak dostop do kakovostnega šolanja. Zasebne šole, je še opozoril, imajo zadaj vedno neki partikularni interes, naj bo to verski, svetovnonazorski ali kateri drugi. S tem se je strinjal tudi Gorazd Kovačič. »Pri zasebnih šolah osnovni motiv za ustanovitev ni profit, ampak ideologija.« Posledica odločitve ustavnega sodišča bo zato po njegovem širitev posebnih ideoloških sistemov znotraj »žaklja« za javno šolstvo. Glavno težavo Štrukelj vidi v tem, da v zasebnih šolah lahko izbirajo, koga sprejmejo in koga ne. »V Nemčiji se tako dogaja, da starši iz srednjega razreda svoje otroke vpisujejo v zasebne šole zato, da se izognejo imigrantskim otrokom v javnih šolah.«

Gorazd Kovačič pa je opozoril še na »zanimiv« trend na področju visokega šolstva, ko so pritiski na univerze vse večji, obenem pa nihče ne omenja šolnin. A tako osnutek novega statuta ljubljanske univerze kot osnutek dokumenta z naslovom Navodila za uravnavanje programske strukture Univerze v Ljubljani po njegovem prepričanju vsebujeta nastavke za uvedbo plačljivega študija. »Nekatere programe, za katere ni zanimanja, naj bi namreč ukinili. No novo bi jih potem spet uvedli le, če bi bili v celoti plačljivi.« To se dogaja zato, je prepričan, ker je v visokem šolstvu tako kot v zdravstvu najlažje izsiliti doplačevanje. »Največja nevarnost je, da bi kdo postal lastnik cest, vodovodov, zdravstvenih ustanov, fakultet ... V zdravstvu je na žalost to že zelo daleč, visoko šolstvo pa je treba braniti,« je še pozval Kovačič.