Medicinske sestre so preobremenjene

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / / 11:27

Medicinske sestre so predvsem v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru že večkrat opozorile na nevzdržno stanje zaradi pomanjkanja kadra. Njihovo delo je odgovorno in zahtevno, ure se jim kopičijo, sestre pa izgorevajo na delovnem mestu. Zapovedano racionalizacijo vse težje zmorejo tudi na Gorenjskem.

Na Kliniki Golnik so imeli konec lanskega leta 68 diplomiranih medicinskih sester in 123 tehnikov zdravstvene nege. »Izračun kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege pokaže, da imamo pri medicinskih sestrah 92 odstotkov predvidenega kadra. Problemi pri razporejanju nastajajo zaradi nadomeščanja dolgotrajnih bolniških odsotnosti, nepričakovanih prekinitev delovnega razmerja, delnih invalidskih upokojitev in odhodov v pokoj. Za pridobivanje novih sodelavcev namreč potrebujemo soglasje Ministrstva za zdravje, ki ga ne moremo pridobiti vnaprej, niti v primeru odhodov v pokoj. Postopek pridobivanja soglasja pa je časovno dolgotrajen,« je povedala dr. Saša Kadivec, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege na Kliniki Golnik in dodala, da imajo zaradi narave dela precej dela sezonsko pogojenega: »Večji pritisk na bolnico je pozimi, pomladi in jeseni. V teh mesecih beležimo tudi večjo odsotnost osebja zaradi bolezni in nege družinskih članov, predvsem otrok, zato skušamo poleti racionalizirati način dela z optimalnim razporejanjem bolnikov na bolniške oddelke in s tem zmanjšamo potrebe po kadrovski zasedbi. V tem času maksimalno koristimo letni dopust, da je v času manj ugodnih mesecev več ljudi na razpolago.« Višek ur, ki nastaja v mesecih z večjim obsegom dela in povečano odsotnostjo osebja zaradi bolezni, izplačajo kot nadure ali pa jih zaposleni koristijo v obliki prostih dni.

Dnevno v Kliniki Golnik rešujejo zagate s kadrom s prerazporejanjem med oddelki in enotami, kjer imajo boljšo kadrovsko zasedbo, je povedala Saša Kadivec in nadaljevala: »Izračun odsotnosti zaradi bolniškega dopusta, delnih invalidskih upokojitev in zaposlitev z delnim delovnim časom je pokazal, da nam dnevno manjka do devet oseb za celoten delovni čas. Te odsotnosti nadomeščamo in trenutno zaposlujemo pet oseb, od tega tri medicinske sestre, za določen delovni čas.«

Tudi brez prostega dne v tednu

V Splošni bolnišnici (SB) Jesenice se soočajo s kadrovsko problematiko. »Zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki nam nalaga zmanjšanje kadra, nam primanjkuje zaposlenih vseh profilov, od medicinskih sester, zdravnikov, fizioterapevtov, radioloških inženirjev, administratork do drugih delavcev podpornih služb. Pomanjkanje se izraža v izgorelosti in povečanem številu daljših bolniških odsotnosti zaposlenih. Daljše bolniške odsotnosti lahko nadomestimo šele po 30 delovnih dneh, kar nam dodatno predstavlja kadrovski deficit. Pomagamo si z razporejanjem med oddelki in s podaljševanjem rednih delovnih urnikov, kar dodatno obremenjuje obstoječi kader. Zgodi se, da v okviru tedenske obveznosti ne moremo zagotoviti prostega dne,« je opozorila Tanja Pristavec, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe v SB Jesenice in dodala, da za nadomeščanje bolniškega staleža medicinske sestre v njihovi ustanovi dobijo izplačane nadure. Sogovornica upa, da bodo čim prej sprejeti kadrovski normativi, ki bodo veljali na ravni države.

V kranjski Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) so v zadnjih letih racionalizirali kader in organizacijo dela do te mere, da nadaljnje krčenje kadra ni več mogoče, ker sicer ne bodo mogli zagotavljati varne in kakovostne oskrbe, je opozorila Lea Ahčin, pomočnica direktorice za zdravstveno nego v BGP Kranj: »Skrbimo za eno izmed najbolj občutljivih populacij in se čutimo dolžne, da jim zagotovimo takšno obravnavo, kot si jo zaslužijo in kot jo imajo ženske in novorojenčki v drugih razvitih državah v Evropi. V pripravi je kadrovski načrt, s katerim bomo vztrajali pri optimalnem številu kadra.«