Ustvarjajo tako, kot živijo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 17. februar 2015 / 10:28

Ana prevaja iz kitajščine, Grega zaključuje študij filozofije, Samo je diplomiral iz evropskih študij. Bitežnikovi otroci so trojčki, neločljivo povezani med seboj in z glasbo. Jure Japelj je doktor fizike in Anin »tretji brat«, kot mu pravi sama. Skupaj ustvarjajo pod mentorstvom Staneta Bitežnika v Kitarskem ansamblu Svarun.

Prijetno je presenetil Stane Bitežnik, v prejšnjem mandatu občinski svetnik strogega pogleda z veliko vprašanji na sejah občinskega sveta, pred nekaj dnevi pa zgolj nasmejan gospod v domači hiši v Palovičah pod Dobrčo v tržiški občini. Iz peči je prijetno grelo in doma so bili poleg soproge Blanke tudi Ana, Grega in Samo, Bitežnikovi trojčki, stari osemindvajset let in najboljši prijatelji. Pridružil se jim je Jure Japelj, skoraj sosed, dolgoletni prijatelj, nekdanji sošolec v lešanski šoli in Anin »tretji brat«, kot mu pravi sama. Razen Blanke so vsi glasbeniki, povezani v Kitarski ansambel Svarun, s katerim so vstopili v enaindvajseto leto delovanja, lanskoletni jubilej pa kronali s prvo zgoščenko Popotnik, za katero skromno pripomnijo, da je bila le »testna« in da tista prava, druga zgoščenka šele pride na glasbene police. Kitarski kvintet Svarun je ena izmed redkih tovrstnih skupin v Sloveniji, ki se redno udejstvujejo na področju komorne kitarske glasbe. Poleg poustvarjanja glasbe iz preteklosti in glasbe sodobnih skladateljev ustvarjajo in izvajajo lastno avtorsko glasbo, v kateri se odraža filozofska in družbena usmeritev članov skupine. Avtorske, kot sta Žar azurne svetlobe in Folia, so večinoma delo Grega Bitežnika in odražajo njegovo osnovno držo do sveta. »Na svet gledam z odprto glavo, brez občutka zamere, z razumom in velikim veseljem do novih form. Ne morem reči, da so moje pesmi družbeno angažirane, sem bolj na stališču, da mora vsak sam najprej spremeniti sebe, se določiti,« je povedal Grega, ki se na Konservatoriju v Celovcu izpopolnjuje iz kitare. Na zgoščenki, za katero so skladbe posneli v cerkvici sv. Jurija pri Tržiču, je še nekaj priredb (Vivaldija, Monteverdija ...), za tonskega mojstra pa so »vzeli« Iztoka Zupana oz., kot so poudarili, je bolj on »vzel« njih za sodelavce in jim pomagal z nasveti.

Kitarski ansambel Svarun je na Državnem srečanju malih instrumentalnih skupin 2014, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, prejel zlato priznanje s pohvalo. Dobro jih je v teh letih spoznala predvsem tržiška publika. Strokovni vodja ansambla je Stane Bitežnik, a pravi, da je po toliko letih ustvarjanja in dozorelosti vse več skupnega dela članov skupine. Stane, ki je diplomiral na Akademiji za glasbo iz kitare, je tudi zborovodja Moškega pevskega zbora Društva upokojencev (DU) Tržič, Ženskega pevskega zbora DU Tržič in Mešanega pevskega zbora Dobrča. In ko je treba, svoj glas zboru dodajo še trojčki ali zaigrajo na kitaro za spremljavo. »Svoj prav je včasih treba podrediti drugim članom v skupini, v zboru, kar je dobra šola za življenje. Soočiti je treba različne interese, z voljo premagati konflikte. Zborovsko petje zato ni samo način umetniškega izražanja, je tudi velika terapija,« je razložil Stane Bitežnik zanimivo dimenzijo zborovskega udejstvovanja. »Včasih mi kdo v zboru reče 'a spet bomo peli to pogrebno Mrzel veter, ali ne bi raje kaj bolj veselega'. In odgovorim 'kaj ni cikel življenja prav tak, kot glasba, enkrat temperamenten, drugič umirjen'.«

Zapisano v zvezdah

»V naši družini ima vsak svoj nazor, ki ga deli z drugimi. Veliko se pogovarjamo o tem, zakaj je nekaj lahko dobro tudi za drugega,« je dejal Stane, ki ima rad filozofijo tako kot Grega, ki zaključuje študij filozofije. Ana je diplomirala iz sinologije in primerjalne književnosti in zaključuje prevod poezije klasičnega kitajskega pesnika po imenu Du Fu. Samo je zaključil Fakulteto za družbene vede, smer evropske študije, in je edini redno zaposlen v družinski Glasbeni šoli Svarun. Je tudi predsednik društva, pod okriljem katerega deluje Kitarski ansambel Svarun. Stane pol delovnega časa poučuje glasbeno umetnost v Osnovni šoli Predoslje, sicer uči v Glasbeni šoli Svarun. Tudi citre. »Žal so ta ljudski instrument hoteli narediti za umetniškega in je učencev vse manj. Citre so ljudski instrument, namenjen ljudskim glasbenikom,« je kritičen do raznih hotenj po elitizmu.

Jure Japelj je doktor fizike, zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko kot raziskovalec. Povedano v njegovem jeziku – raziskuje smrti masivnih zvezd, ki so umrle zelo daleč stran od nas, ko je bilo vesolje še zelo mlado, milijarde let nazaj ... vse pa je zapisano v svetlobi. Sicer se bolj kot za poezijo zanima za prozo, glasba pa mu pomeni sprostitev, užitek, plemenitenje.

Jure žanrsko sicer ni izbirčen in posluša vse od klasike, bluza in džeza do popa. Grega pa je, mimogrede, »alergičen« na družbena omrežja. Pravi, da interneta ne moreš zamenjati za živega človeka. Trojčki in Anin tretji brat so povezani v neformalni knjižni klub, kot v smehu dodajo, čisto resno pa veliko berejo in si izmenjujejo mnenja o knjigah. Eno zadnjih del, o katerem so debatirali, je Hessejev roman Narcis in Zlatoust. Po pustolovskem romanu Trije mušketirji so prav tako posegli. Kako ne bi, tudi knjižni mušketirji so neločljivi in živijo po načelu 'vsi za enega in eden za vse'.