Še naprej bodo »pionirji«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. februar 2015 / 14:20

Direktorica in dekanja IEDC Poslovne šole Bled dr. Danica Purg je prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta za leto 2014. Kot sama pravi, je hvaležna za tisto, kar je doslej dosegla, a povsem zadovoljna ni nikoli, saj vedno vidi možnosti za izboljšave.

Priznanj ste verjetno že vajeni, saj ste jih v preteklosti prejeli že kar nekaj, a v čem je mogoče to za vas posebno?

»Seveda sem zelo počaščena, čeprav sem bila malce v dvomih, ali priznanje sprejeti ali ne. Nisem še namreč uresničila vseh svojih ciljev. Če nikoli ne nehaš sanjati in načrtovati, ni trenutek za priznanje nikoli pravi. Je pa to izjemno priznanje. Malo v šali lahko rečem, da je posebno tudi v tem, da recimo na olimpijskih igrah lahko dobiš več medalj, tu pa samo eno.«

Pred tridesetimi leti ste orali ledino, ko ste sprejeli izziv in ustanovili prvo mednarodno menedžersko šolo pri nas. Še vedno velja, da se je ženskam težje uveljaviti v poslovnem svetu. Kako je uspelo vam?

»S trdim delom, veliko mero vztrajnosti in predanosti. Nisem za delitev na moški in ženski menedžment in lahko rečem, da v življenju nisem naletela na težave, ker sem ženska. Ženske potrebujemo za uspeh in zasedbo vodilnih položajev v družbi enake lastnosti kot moški: vizijo, podjetnost, usmerjenost k ciljem, mednarodno usmerjenost, smisel za organizacijo in vodenje ljudi, komunikativnost, moralno integriteto in učinkovit menedžment časa. Nekatere od teh lastnosti so mi prirojene, drugih sem se priučila, tretjih se še vedno učim. Spomnim pa se, da sem bila že kot otrok izredno odločna, rada sem vodila druge in jim predajala znanje. Ženskam menedžerkam pa bi svetovala: ne izgubite svoje identitete, svoje ženskosti; uporabite svoje prednosti in odpravite svoje pomanjkljivosti. In imejte visoke ambicije.«

Danes vas označujejo za gurujko sodobnega menedžmenta. Kakšen je občutek, ko veste, da ste vplivali na cele generacije menedžerjev?

»Moram reči, da sem ponosna, da sem lahko ustanovila mednarodno poslovno šolo v Sloveniji in da se je pri nas izobrazilo lepo število menedžerjev. To je moje življenjsko poslanstvo. Kot direktorica sem od samega začetka postavljala etiko in odgovorno voditeljstvo kot temelj šole. Poslovne šole imamo pomembnejšo vlogo, kot si morda mislite. Razvijamo prihodnje voditelje in od njihovih odločitev je odvisna naša prihodnost. Poleg tega, da razvijamo in podajamo najboljše znanje, ljudi povezujemo in jih razvijamo. Poudarjamo, da vzpon po karierni lestvici ni možen brez moralnega kompasa.«

Sami pravite, da v Sloveniji nimamo dovolj dobrih menedžerjev. Kaj po vašem manjka našim menedžerjem, da bi delali bolje?

»Mislim, da bi morali biti bolj vključevalni, pri čemer ima poseben pomen sposobnost poslušanja, komuniciranja, mentorstva in pogajanja. Želela bi, da so bolj ustvarjalni in inovativni, ne samo kar se tiče novih izdelkov in storitev, ampak predvsem novih poslovnih modelov. Več bi tudi morali vedeti o kriznem menedžmentu. Včasih pa so tudi premalo ambiciozni.«

Pred časom ste za Gorenjski glas dejali, da je vaš cilj in prispevek za prihodnost v vzgajanju odgovornih menedžerjev in voditeljev. Kako se to odraža na novih generacijah menedžerjev?

»Eno izmed glavnih poslanstev naše šole je izobraziti odgovorne voditelje, ki bodo vodili poslovanje na drugačen način. Vsak voditelj je v bistvu odgovoren ne le za svoje podjetje, ampak tudi za razvoj celotne družbe. Moral bi znati poslušati in opazovati. To so osnove. Mi jih tega na šoli učimo prek metafore umetnosti. Če jih intenzivno soočimo z besedo, zvokom in sliko, postanejo boljši poslušalci in opazovalci. Posledica učenja prek metafore umetnosti je tudi refleksija, širše in globlje razmišljanje. Danes družba potrebuje voditelje z navdihom. Ni ustvarjalnosti in inovativnosti brez navdiha.«

Sami ste tudi dejali, da se dober menedžer izkaže predvsem v težkih časih. Kaj dobrega menedžer lahko potegne iz krize?

»Kriza je velik preizkus. Velikokrat je potrebno sprejemati nepriljubljene ukrepe, obenem pa je potrebno ohranjati konkurenčnost in inovativno vzdušje, da je podjetje zmožno hitro odreagirati in se prilagoditi, ko se gospodarska klima izboljša. Za učinkovito usklajevanje različnih potreb in prioritet je potrebno dobro vodenje podjetja. In če ste v zaostrenih razmerah sposobni ponuditi nekaj novega in inovativnega, ste lahko lomilec krize. Podjetje je potrebno voditi z dvojno strategijo: za danes in za jutri.«

Kako ste se s krizo soočili v vaši šoli? Je zaradi tega kaj upadlo zanimanje za študij pri vas?

»Seveda opažamo, da se v spremenjenih družbeno-ekonomskih razmerah podjetja in posamezniki v manjši meri odločajo za poslovno izobraževanje, zlasti pa opažamo, da se odločajo za kratke in intenzivne seminarje, organizirane v enotedenskih modulih – težje razmere namreč zahtevajo več njihovega časa in navzočnosti v podjetjih. Še bolj se prilagajamo potrebam podjetij – postajamo njihov partner z oblikovanjem programov, ki so jim pisani na kožo in ki neposredno nagovarjajo izzive, s katerimi se soočajo. To zahteva tudi drugačen pristop, več je mentorstva, coachin­ga, delavnic in izkus­tvenega učenja.«

Doslej je vašo šolo obiskalo več kot 73 tisoč slušateljev iz 78 različnih držav. Kako vam v tako majhno državo, kot je Slovenija, uspe privabiti tako veliko število študentov od vsepovsod?

»Kot ste omenili, smo izobrazili veliko menedžerjev in potencialnih menedžerjev z vsega sveta in ti so naši najboljši ambasadorji. Naša mreža diplomantov daljših izobraževalnih programov šteje nad 4200 članov, ki predstavljajo pomembne poslovne kontakte širom po svetu. Z njimi ostajamo povezani prek različnih kanalov, na primer prek IEDC Alumni klubov – teh je danes že 15, vključno s klubom v Južni Afriki – v različnih državah organiziramo tekmovanja v reševanju poslovnih primerov, na letnem svečanem dogodku podelimo priznanja diplomantom za izjemne dosežke na družbenem in gospodarskem področju. Alum­ni klubi organizirajo redna druženja, športne in kulturne dogodke … Vse to nas povezuje, neguje odnose, širi dober glas in priteguje nove študente.«

Kolikšen delež predstavljajo tuji študenti in od kod jih je največ?

»Tujih študentov je med 70 in 80 odstotkov. Največ tujih študentov je iz Avstrije, sledi Rusija. Sicer prihajajo s celega sveta, v največji meri pa iz srednje in vzhodne Evrope. Smo namreč 'specialisti' za to regijo, z natančnim poznavanjem podjetij, razmer, poslovnih praks in bogato mrežo diplomantov, ki daje več možnosti za sodelovanje.«

Pohvalite se lahko tudi z uglednimi profesorji z vsega sveta. S čim jih prepričate, da pridejo predavat na vašo šolo?

»Res je, IEDC ima mednarodni zbor več kot petdese­tih priznanih gostujočih profesorjev. Številni prihajajo iz elitnih zahodnoevropskih in severnoameriških šol. Gotovo jih ne moremo pritegniti z velikimi honorarji. Se pa zelo trudimo z izdelanim in predanim odnosom, s profesionalnim pristopom. Počutje naših profesorjev nam je zelo pomembno in njihovo bivanje v Sloveniji poskušamo oblikovati v lepo doživetje zanje in včasih tudi za njihove družinske člane. Gotovo pa na odločitev profesorjev vpliva tudi dejstvo, da IEDC uživa ugled najboljše poslovne šole v srednji in vzhodni Evropi; šole, ki je leta 2012 prejela priznanje kot ena izmed štirih na svetu, ki ponujajo najbolj inovativen študijski program MBA. Nagrajena je bila za inovacije na področju povezovanja umetnosti in vodenja v konkurenci 700 programov MBA iz 199 poslovnih šol iz 75 držav. Tudi takšna unikatnost pritegne, poleg osebnega odnosa.«

Kakšne cilje ste si zastavili za prihodnjih trideset let?

»Mislim, da je lahko človek hvaležen za tisto, kar je dosegel, ne da bi bil zadovoljen. Lahko rečem, da nisem nikdar povsem zadovoljna. Zmeraj vidim možnosti za izboljšanje v prihodnje. Imam načrte na področju vodenja šole, novih metod poučevanja v skladu s tem, kar podjetja potrebujejo. Letos na primer na področju turizma, ki je postal celo tretja največja družbenoekonomska dejavnost v Evropski uniji, uvajamo nov izobraževalni program razvojni trendi v menedžmentu turizma. Upravljanje turizma bo namreč vedno bolj zahtevalo izdelan menedžerski pristop s sodobnimi mene­džerskimi znanji. Doslej v srednji in vzhodni Evropi še nismo imeli takšnega izobraževanja. To je le en konkreten primer, kjer opazimo trende in izkoristimo priložnosti, ki se ponujajo. Pionirji bomo poskušali biti tudi v prihodnje.«