Od kod prevlada Zahoda

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 6. februar 2015 / 10:51

Konfliktno razmerje med zahodnim in islamskim svetom se v zadnjem času spet krepi. Teroristični ekscesi skrajnega islama so tudi izraz nemoči pred premočjo Zahoda. Od kdaj in zakaj pa je ta premoč?

Zahod poganja znanost, islam vera

Odgovor na gornje vprašanje je že dolgo znan: Zahod je v svetu prevladal zaradi svoje intelektualne premoči, ki izhaja iz znanstvene in tehnološke revolucije. Ta premoč pa ni od zmeraj, ampak je začela nastajati in se krepiti šele po letu 1500. Takrat je bilo na našem planetu več imperijev, ki so obstajali neodvisno druga od drugega in so imeli med seboj zelo malo ali nič kontaktov. To so bili trije islamski imperiji (turški/Otomanski, perzijski/Safavidski, indijski/Mogulski) in Kitajska. Evropa pred 1500 je bila po zatonu rimskega imperija v petem stoletju po Kristusu le obrobje evrazijskega sveta in v geopolitičnem smislu nepomemben igralec. Potem pa so se začele velike spremembe, za katere imamo različne razlage. Ameriški pisec Jared Diamond izpostavlja geografsko razliko med temi svetovi. V eseju Kako obogateti (How to get rich) razlaga, da so monolitni orientalski imperiji v ravnicah zatirali inovacije, v gorati in z rekami razdeljeni zahodni Evraziji pa se je porajala vse večja konkurenca med številnimi monarhijami in mestnimi državicami. Škotski zgodovinar Niall Ferguson (Civilizacija: Zahod in drugi) trdi, da je Zahod osvojil svoj primat s šestimi »ubijalskimi aplikacijami«, te pa so: konkurenca, znanost, lastnina, medicina, potrošniška družba in delovna etika. Eno odločilnih dejanj je bila Gutenbergova iznajdba tiska, ki je omogočila veliko hitrejše razširjanje novih znanstvenih spoznanj. Dotlej je bilo vse znanje zajeto v filozofiji, potem so se iz njenega zavetja rodile samostojne vede: anatomija, astronomija, biologija, kemija, geologija, geometrija, matematika, mehanika in fizika. Znanstvena revolucija je bila evrocentrična. Okoli 80 odstotkov ključnih akterjev je bilo rojenih znotraj šesterokotnika, ki ga omejujejo Glasgow, Köbenhavn, Krakov, Neapelj, Marseille in Plymouth, skoraj vsi drugi pa od tega področja niso bili oddaljeni več kot 200 kilometrov (Charles Murray, Human Accomplishment). Turški imperij je bil okrog leta 1500 na vrhuncu svoje vojaške ekspanzije, znanost pa je preziral, češ da ni v skladu z nauki Korana. Tudi tisk se v islamskem svetu ni uveljavil, zahodnih knjig niso brali in še manj prevajali. Za Otomane je bil rokopis svet, gojili so kaligrafijo, tisk pa zaničevali in se pri tem sklicevali na Mohamedove besede: »Učenjakovo črnilo je bolj sveto od krvi mučenikov.« Leta 1515 je sultan Selim I. zagrozil s smrtjo vsakemu, ki bi uporabljal tiskarski stroj. Tudi kopernikansko heliocentrično revolucijo so spregledali in leta 1580 porušili observatorij v Istanbulu. V času je zaostala tudi mandarinska Kitajska. Intelektualni razvoj islamskega sveta je ovirala duhovščina, Kitajska pa je postajala vse bolj okostenela zaradi prevelikega vpliva državnih birokratov – mandarinov. S Konfucijevimi nauki prežeti mandarini so zviška gledali na trgovce in obrtnike, čas pa jih je v tej vzvišeni drži in njej navkljub povozil. Kitajska je korak z Zahodom ujela šele pod Maovim naslednikom Deng Xiaopingom, ki je bil veli pragmatik in je združil dotlej nezdružljivo: enopartijsko vladavino v politiki in brutalni kapitalizem v ekonomiji. Islamski svet pa se v tem precepu med svetom, ki ga poganja znanost, in svojim izročilom, ki temelji na veri, še vedno ne znajde …

Pomlad prihaja, Orban odhaja

Tako se glasi eden od transparentov na madžarskih protestih. Madžarski volivci so že dvakrat z visoko večino izvolili desničarsko stranko Fidesz in njenega voditelja Viktorja Orbana. Ta si je omislil volilnemu rezultatu primerno absolutno oblast. Zdaj ima del madžarske civilne družbe te samopašnosti dovolj in proti njej protestira na ulicah in na družbenih omrežjih. Zgovorni so njihovi transparenti. Ob obisku Angele Merkel (2. februarja): »Naša Angela! Prosim, odreši nas zla! Želimo ostati državljani EU-ja.« Pa tale: »Merkel – da, Putin – ne!« Za Merklovo prihaja na obisk Putin. Orbanovi odnosi z njim so vse boljši, avtokrata imata pač veliko skupnega. Eden od protestnikov: »Ne maramo dirigirane demokracije, take vrste diktature, ki jo je v Rusiji zgradil Putin. In to je smer, v katero gre Orbanova vlada.« Drugi: »Evropski politiki gledajo stran, ker njihovih volivcev to ne briga. Mi skušamo to spremeniti.« Bog daj, da bi jim uspelo.

Vsaka dežela ima svoj cirkus

Pisateljica Erica Jong (1942), zaslužna za emancipacijo žensk: »Vsaka dežela dobi cirkus, ki si ga zasluži. Španija je dobila bikoborbe. Italija je dobila Katoliško cerkev. Amerika ima Hollywood.« Kateri bi bil tedaj slovenski deželni cirkus? Slovenska politika?