Nadškof Zore pred domačim oltarjem
Župnija Sela pri Kamniku je v nedeljo praznovala Nežino nedeljo skupaj z rojakom, nadškofom Stanislavom Zoretom, rojenim v bližnjih Znojilah.
»V prejšnjem mandatu sem bil priča dvema novima mašama v naši občini, drugi mandat pa začenjam z nadškofom. To je izredno dobro znamenje. Nadškofa dojemam kot človeka širine, ki ga je prijetno poslušati, saj pove, kar tudi zares misli. Ko ti stisne roko, jo stisne krepko, odločno, te pogleda globoko v oči in to o človeku veliko pove. Misli, ki jo je danes namenil meni kot županu, ni česa dodati. To je ena najlepših misli, kar sem jih slišal v zadnjem času in pove bistvo. Župan mora biti v prvi vrsti v cerkvi, ko je slovesnost, in župnik enako na občinskih slovesnostih. To je tisto sodelovanje, ki ga vsi iščemo in o njem na dolgo in široko razpravljamo. Ampak bistvo je enostavno. Vsak naj stopi korak nazaj, vsak naj prizna drugega, pa bodo zadeve rešene. Za občino Kamnik je velika čast, da ima iz svoje srede nadškofa. Pri delu mu ne bo lahko, vendar ga bo zmogel, ker je človek združevanja.« (Župan občine Kamnik Marjan Šarec po nedeljski svečanosti v župniji Sela)
Sela pri Kamniku – Sveta Neža, ki goduje 21. januarja, je zavetnica župnije Sela pri Kamniku. Njej v čast v župniji, ki obsega Sela in okoliške vasi s skupno okrog tisoč župljani, že dolgo na prvo nedeljo po Nežinem godu praznujejo Nežino nedeljo.
Letošnja, bila je to nedeljo, je bila nekaj posebnega. V domači cerkvi je kot novi ljubljanski nadškof in metropolit prvič maševal Stanislav Zore, rojen na Zalipnikovi domačiji v bližnjih Znojilah. Selani in okoličani so mu pripravili enkraten sprejem, takšen, ki se za tako uglednega rojaka spodobi, saj je, kot je dejal v pozdravu pred začetkom maše ključar Anton Pangeršič, Stanislav Zore prvi škof v zgodovini kamniške občine! Nadškofa so od Podhruške naprej pozdravljali okrašeni mlaji, na poti do župnijske cerkve svete Neže, ki kraljuje na hribu nad vasjo, pa je moral skozi špalir narodnih noš, gasilcev, lovcev, pastirjev in množice vernikov od blizu in daleč. Med njimi je bil tudi kamniški župan Marjan Šarec in nadškofovi domači, sestri Cirila in Jožica in brat Franci ter strica Rudi in Tone. Nadškofu je izrekel dobrodošlico tudi župnik Danijel Kaštrun, ki je bil pred dobrimi osemdesetimi leti rojen v župniji Preddvor in nadaljuje tradicijo službovanja na Gorenjskem rojenih župnikov v selski župniji. Izrazil je prepričanje, da bo nadškof Zore ostal še naprej preprost in odprt človek, kakršen je bil sveti Frančišek. Domačini so za mašo, ki jo je skupaj z nekaterimi sobrati daroval nadškof Zore, pripravili bogat program. Pela sta domača cerkvena zbora, odrasli in otroški. Glasbena skupina je zaigrala Avsenikovega Pastirčka, saj je nadškof tudi pastir, mladi pa so brali nekatere nadškofove pesmi, še posebej o materi in očetu. V spomin na njegovo prvo škofovsko maševanje v rojstni župniji pa so mu župljani podarili sliko cerkve svete Neže in rezbarijo zadnje večerje. Po maši so domačini vse udeležence povabili k okrepčilu pod šotorom ob župnišču in pokazali, da so resnično živeli za ta dogodek.
Nadškof Stanislav Zore se je v pridigi in ob sklepu slovesnosti zahvalil za sprejem in za darove. Župljanom je položil na srce, naj delujejo složno, ker bodo le tako lažje reševali težave. Spomnil je, koliko ljudi se boji za jutrišnji dan, za svojo službo, za zdravje, za družino. Koliko jih trepeta v strahu, da bodo napetosti na svetu prerasle v spopade. Ta strah nas razjeda znotraj, v globini. Zato je treba vzeti v roke evangelij in živeti po njem. »Tudi zato vam danes podarjam majhne evangelije, ki gredo v žep, v torbico, takšne, ki jih lahko nosiš s seboj in jih, ko imaš le malo časa, odpreš in zajameš božjo besedo,« je dejal nadškof Zore. Posebej se je zahvalil domačemu župniku Danijelu Kaštrunu, ki kljub letom izžareva mladeniško energijo, in županu Marjanu Šarcu, ki je s svojo udeležbo izkazal svojo odprtost in pripravljenost za sodelovanje.