Zboleva tudi osebje

V porastu so obolenja za respiratornimi virusi, tudi gripe. Strokovni vodja pri Osnovnem zdravstvu Gorenjske prim. prof. dr. Janko Kersnik pravi, da so trenutno razmere na Gorenjskem še v mejah obvladljivega, vendar se to lahko kaj hitro spremeni. Zboleva tudi zdravstveno osebje, zato je v Kropi trenutno zaprta zdravstvena postaja.

Kranj – »Trenutno so razmere v splošnih ambulantah Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) še v mejah obvladljivega, čeprav je ravnovesje krhko in izpad zaposlenih zaradi bolezni lahko stanje hitro obrne na glavo. Zaradi omejevanja števila zaposlenih ni na razpolago medicinskih sester in zdravnikov, ki bi lahko nemudoma vskočili in nadomestili manjkajoče sodelavce, saj so vsi ves čas razporejeni na vsakodnevno ambulantno delo. Zahvala v takih situacijah gre predvsem požrtvovalnosti vseh zaposlenih, da na svoja pleča prevzamejo še dodatno vzporedno obremenitev, čeprav vedo, da jim naš zavod zaradi omejitev, ki jih je predpisala vlada, tega razen z zahvalo ne more poplačati. Brez te zavzetosti bi ljudje obstali pred zaprtimi vrati. Računamo tudi na razumevanje bolnikov, da je v kriznih razmerah zaradi povečanega števila bolnih čakanje nekaj daljše. Krajše bo, če se bodo bolniki dosledno naročali in pri obravnavi, tudi po telefonu, posredovali čim več koristnih informacij o svojem stanju,« je poudaril prim. prof. dr. Janko Kersnik, strokovni vodja pri OZG.

V Zdravstvenem domu (ZD) Kranj so imeli v januarju dve odsotnosti zdravnikov zaradi gripe, ki so jih pokrili z nadomeščanji. »Bolniški staleži zdravnikov so zelo kratki, od dva do tri dni, kar je že kar veliko. Večina zdravnikov pa dela tudi, če imajo blažje simptome in subfebrilne temperature. Pišejo zdravniško upravičeno odsotnost z dela svojim pacientom, ki imajo pogosto manjše simptome kot njihov zdravnik,« je povedala vodja splošne službe v ZD Kranj Tatjana Primožič, dr. med. V ZD Radovljica je ena od medicinskih sester zadnje dneve delala z vročino in za zaščito pred prenosom okužbe na druge uporab­ljala masko. Od srede pa je zaprta Zdravstvena postaja Kropa, ker je zbolela zdravnica, je sporočila vodja splošne službe v ZD Radovljica Tanja Leskovar, dr. med.: »Izpad v Kropi nadomeščamo v ZD Radovljica, tako da zdravnica ob notranji dežurni službi oskrbi še bolnike, ki bi sicer obiskali ambulanto v Kropi.«

Ločevanje bolnikov je težko

Iz ZD Jesenice je vodja splošne službe Marjeta Zupančič, dr. med., sporočila, da sta pri njih zaradi bolezni trenutno odsotni ena zdravnica in dve medicinski sestri. Bolnike usmerjajo k drugim zdravnikom. »Naročanje in ločevanje bolnikov je težko. Zjutraj najprej naročimo bolnike, ki morajo opraviti predoperativne preglede in nujne kontrole, ki niso infekcijske bolezni. Preventiva in vodenje urejenih kroničnih bolnikov, ki potega v referenčnih ambulantah družinske medicine je ločena in za zdaj poteka nemoteno. Problem predstavljajo nenaročeni bolniki, ki nimajo infekcijskih bolezni in ki z obiskom lahko počakajo nekaj dni. Apeliramo na naročanje, da se na istem mestu zadržuje čim manj bolnikov hkrati, kar zmanjšuje možnosti prenosa virusnih bolezni,« je poudarila Zupančičeva.

Tudi v Škofji Loki je v splošnih in otroških ambulantah več pacientov z virusnimi okužbami, kar je značilno za ta del leta, osebje pa se za zdaj 'še drži'. V ZD Bled je vsak teden odsoten po en zdravnik, tudi na Bledu manko rešujejo s podvojenim delom. Diplomirane medicinske sestre so v blejskih referenčnih ambulantah družinske medicine dale velik poudarek k spodbujanju kroničnih bolnikov za cepljenje proti gripi. Tudi v ZD Tržič opažajo porast virusnih obolenj, z vso verjetnostjo tudi gripe, vendar je za zdaj situacija še obvladljiva.

»Uporabimo zdravo kmečko pamet«

... je o tem, kdaj obiskati zdravnika zaradi okužbe z respiratornim virusom, odgovoril Janko Kersnik. In obširneje razložil: »Ljudje v povprečju štirikrat letno zbolimo za največkrat virusno infekcijsko boleznijo. Znake in občutja si lajšajmo, kot smo že vajeni. Vročino si zbijamo z zdravili in predvsem brez zdravil z različnimi oblikami ohlajanja. Zdravila nekoliko olajšajo bolečine, ki nam jih povzroča vnetje oz. mikrobi in notranji termostat nastavijo na nižjo vrednost, kot so nam jo presnovki ob infekciji, a toploto mora telo še vedno oddati po običajni fizikalni poti. Telo oddaja odvečno toploto s prevajanjem na hladnejše predmete (obkladki), s sevanjem v zrak okoli telesa in z izparevanjem (potenjem). Temperatura v stanovanju naj ne bo pretirano visoka, poskrbimo za zračenje in gibanje zraka v prostoru. V ogrevanih stanovanjih kljub bolezni nosimo lažja oblačila in se ne pokrivajmo s predebelimi odejami. Ne smemo pozabiti, da pri vsaki stopinji nad običajno izgubimo vsaj pol litra dodatne tekočine, ki jo moramo obilno nadomeščati. Zdravnika obiščimo, če znaki infekcije dihal trajajo dlje kot teden dni, če zdravila v prosti prodaji popolnoma nič ne olajšajo znakov in občutij, če se ob vročini pojavljajo jasni znaki oz. sum, da bi lahko šlo za streptokokno vnetje žrela in mandeljnov, če je prisoten nepojasnjen hud kašelj z izmečkom, ob močno oteženem dihanju, ob hudem glavobolu ali karkoli, kar bi želeli pojasniti s strokovnjakom.«

Če želite obiskati zdravnika predvsem zaradi urejanja bolniškega staleža, svoje stanje pa rešujete z domačimi zdravili, to ob naročanju povejte, saj vam zelo verjetno ne bo treba k zdravniku še isti dan, saj vam zdravnik po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko bolniški stalež v upravičenih primerih odobri za do tri delovne dneve nazaj. »Ko pa je obisk zdravnika neizogiben, skrbite za razkuževanje rok, saj največ klic poberemo na predmetih, kot so kljuke, stoli in mize. Uporabljajte robčke za enkratno uporabo. Kašljajte in kihajte v robček ali pa v rokav, ne v roko, s katero nato prijemljete površine okoli sebe. Maske za nos in usta močno zmanjšajo količino drobnih delcev, ki jih sicer izdihamo, izkašljamo in izkihamo v zrak, a za zdaj so v naši kulturi še nenavadne, saj jih nosijo predvsem ljudje, ki se želijo zaščiti, manj pa ljudje, ki želijo zaščititi druge,« je še povedal Janko Kersnik.