Moški bolj ogroženi
V programu Svit za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki testirajo približno 54 odstotkov prebivalcev med 50. in 74. letom. Želijo si, da bi se testiral vsak, ki je v program povabljen.
Z iztekom leta 2014 se je končal že tretji dveletni krog izvajanja programa Svit – državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Preventivni program Svit omogoča odkrivanje bolezni v zelo zgodnji fazi, ko znaki še niso očitni. Samo z rednim testiranjem lahko človek, ki se počuti povsem zdrav, odkrije, da se v telesu dogajajo spremembe, ki bi sčasoma lahko pripeljale do razvoja zelo nevarne bolezni. Zdravljenje je v zgodnji fazi veliko uspešnejše, v nekaterih primerih pa je mogoče celo preprečiti, da bi se bolezen razvila.
Rak debelega črevesa in danke je v svetu tretja najpogosteje odkrita oblika raka, za rakom pljuč in dojke. V letu 2012 je bilo v Evropski uniji odkritih 345 tisoč novih primerov. Pojavlja se pogosteje pri moških kot pri ženskah. V Sloveniji je bilo po do zdaj znanih podatkih pri kolonoskopijah in preiskavah, ki so jim sledile, že v prvih dveh presejalnih krogih v letih 2009–2012 odkritih več kot 1300 primerov raka, najpomembneje pa je, da je bilo najmanj 70 odstotkov primerov raka odkritih v zgodnji fazi, kar omogoča učinkovito in uspešno zdravljenje ter kakovostno življenje. Odkritih in s kolonoskopijo odstranjenih je bilo tudi več kot 13 tisoč predrakavih sprememb. »Če smo leta 2007 ugotavljali, da je na prikrito krvavitev v blatu v Sloveniji testiranih le 5,9 odstotka prebivalcev med 50. in 74. letom, so danes te številke sicer povsem drugačne, testiranih je približno 54 odstotkov, želimo pa si, da bi bil testiran vsak, ki je v program povabljen,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik iz NIJZ.
Z napredkom v diagnostiki in zdravljenju raka debelega črevesa in danke se je v zadnjem desetletju podaljšalo preživetje bolnikov. V Sloveniji se z 62,9 odstotka bolnikov, ki preživijo pet let po diagnozi, uvrščamo nad povprečje Evropske unije. Zgodnje odkrivanje raka in odstranjevanje predrakavih sprememb tako podaljšuje preživetje bolnikov z odkritim rakom, kot zmanjšuje incidenco novo odkritih primerov raka. V preteklem letu so pri NIJZ posebno pozornost posvetili izobraževanju zdravstvenih delavcev po zdravstvenih domovih s poudarkom na vlogi družinskega zdravnika, ki je prvi, ki naj bi spodbudil svoje paciente k sodelovanju v programu Svit.