Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je o španski gripi predavala pred polno Vojnomirovo dvorano Gorenjskega muzeja. / Foto: Primož Pičulin

Gripa morila bolj kot vojna

V Gorenjskem muzeju so pripravili zanimivo predavanje o španski gripi, za katero je v zadnjem letu 1. svetovne vojne v zgolj nekaj mesecih umrlo trikrat več ljudi kot v vsej vojni vihri.

Gripa ali influenca je eno najbolj pogostih virusnih obolenj v človeški zgodovini. Skorajda ga ni med nami brez izkušnje z njo, bodisi lastne bodisi pri bližnjih. Med epidemijami gripe v zadnjih dvesto letih je bila najhujša španska gripa ob koncu prve svetovne vojne, ki je vzela več kot petdeset milijonov življenj. O najtežji izkušnji človeštva z nalezljivimi boleznimi doslej je pred polno Vojnomirovo dvorano v Gorenjskem muzeju govorila poznavalka zgodovine medicine, avtorica številnih publikacij s tega področja, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.

Influenco je omenjal že Hipokrat pred dva tisoč štiristo leti, izraz za to bolezen pa je so prvič uporabili leta 1743. Prve znane epidemije gripe so bile verjetno že v času Kolumba, v 18. in 19. stoletju so vzniknile tri do štiri na sto let. Zadnja pandemija pred špansko gripo je bila tako imenovana ruska gripa v letih 1889 in 1890. Po besedah Zupanič Slavčeve v strokovni literaturi najpogosteje omenjajo, da je gripa v začetku marca 1918 izbruhnila v Kansasu v ZDA, kjer se je milijon in pol ameriških vojakov pripravljalo na odhod na evropska bojišča. V Franciji je virus smrtonosno mutiral in katastrofa je bila neizbežna. Gripa se je razširila tako v strelske rove kot med civilno prebivalstvo. Beležili so tudi do milijon žrtev na teden. »Virus je mutiral čez noč in do novembra tudi tako rekoč čez noč tudi izzvenel,« je nadaljevala predavateljica, in dodala, da je španska gripa v treh valovih od pomladi 1918 do leta 1919 dvakrat obšla svet. Vzrok za hitro širjenje je velika mobilnost vojske, ki je potovala z vlaki in ladjami, gripa je hitreje napredovala, ker je običajno šlo za veliko koncentracijo ljudi na majhnem prostoru, širila se je s premiki vojske, ob tem pa velja dodati, da je bil zaradi slabe prehrane, nečistoče in stresa oslabljen tudi imunski sistem vojakov.

Ozadje izbruha in širitve gripe sta bila zelo ugodna za razvoj epidemije. Kljub temu da španska gripa velja za najhujšo morilko v zgodovini človeštva, se je spomin nanjo ohranil v manjši meri, saj je ta padla v čas velikega navdušenja nad koncem vojne. A vendarle, vojna je terjala šestnajst milijonov žrtev, španska gripa pa vsaj trikrat toliko. Najbolj smrtonosen je bil drugi val jeseni tega leta, ko se je bolezen iz Evrope in Amerike razširila tudi v Indijo, na Kitajsko, Novo Zelandijo, v Avstralijo. Obolelo naj bi od 20 do 30 odstotkov ljudi, kar je tretjina človeštva, od 2 do 5 odstotkov ljudi pa naj bi umrlo. V Sloveniji je umrlo okrog šest tisoč ljudi. Za špansko gripo so zboleli tudi znani ljudje, kot je slikar Edvard Munch, ustvarjalec risank Walt Disney, ameriška predsednika Woodrow Wilson in Frank Roosevelt, pa etiopski cesar Haile Sellassie ... Zanimivo je, da španska gripa svojega imena ni dobila zato, ker bi se tam najprej razvila, ampak zaradi njene nevtralnosti. V državah, ki so bile v vojni, niso želeli delati panike med prebivalstvom, zato so o epidemiji mediji prvi poročali v Španiji. Žal zaradi mnogih dejavnikov, ki jih je prinašala vojna in njen konec, do prave preventive in zaščite med prebivalstvom ni prišlo.

Dr. Zvonka Zupanič Slavec se je po orisu okoliščin epidemije španske gripe dotaknila tudi kasnejših epidemij v 20. stoletju in truda, ki ga znanost vlaga v raziskave. Leta 2005 so iz trupel umrlih za špansko gripo na Aljaski izolirali virus te gripe. »Zanimivo, kako lahko stoletna odmaknjenost ob novih znanstvenih dognanjih daje odgovore za pretekli čas. Česar ne znamo danes odgovoriti, bomo mogoče lahko odgovorili jutri,« razmišlja Zupanič Slavčeva, ki je predavanje zaključila z mislijo, da je virus gripe nepredvidljiv in zato nikoli ne vemo kdaj, kje in v kako nevarni obliki se bo pojavil. »Gripa je bolezen, ki je ne moremo zatreti, z njo se moramo naučiti živeti. Vključiti jo moramo v svoje življenje, saj jo bomo le tako lahko vsaj približno racionalno tudi obvladali.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / ponedeljek, 17. maj 2021 / 15:06

Kolesa so spet na voljo za izposojo

Radovljica – V Radovljici so od prejšnjega ponedeljka spet na voljo kolesa, ki si jih lahko izposodite na petih postajah: v Radovljici na parkirišču nasproti knjižnice, na Gradnikovi cesti...

Objavljeno na isti dan


Kultura / torek, 16. marec 2010 / 07:00

Art kino mreža

Novoustanovljena Art kino mreža združuje 19 kinematografov iz vse Slovenije, med njimi je tudi Linhartova dvorana iz Radovljice.

Kultura / torek, 16. marec 2010 / 07:00

Katalena in Svetlana Makarovič

V sredo, 17. marca, se v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma obeta zanimiv literarno-glasbeni večer Kata, Katalena s Svetlano Makarovič in zasedbo Katalena. Večer bo posvečen baladni pripovedi Katale...

Kultura / torek, 16. marec 2010 / 07:00

Glasba združuje

V soboto smo v Kristalni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki na tretjem večeru letošnjega Mednarodnega cikla koncertov poslušali dva mlada orkestra, Škofjeloški godalni orkester Arseia in Mladinski...

Šport / torek, 16. marec 2010 / 07:00

Na vrhu razpredelnice ni sprememb

V petek in soboto je bil odigran 8. krog v prvem delu članskega državnega prvenstva v vaterpolu.

Prosti čas / torek, 16. marec 2010 / 07:00

Spor zaradi očal

Iz Koloseja so sporočili, da zaradi diskriminatornih zahtev studia Fox filma Avatar ne bo več na sporedu njihovih kinocentrov.