Kranjski župan Boštjan Trilar / Foto: Gorazd Kavčič

Imeli bodo etični kodeks

Če bodo kranjski mestni svetniki potrdili predlog župana Boštjana Trilarja, se bodo morali ravnati po predlaganem kodeksu, nadzorovala pa jih bo komisija.

Kranj – »V koalicijski pogodbi smo se obvezali, da bomo sprejeli etični kodeks. Kot točko dnevnega reda smo sprejem uvrstili na januarsko sejo, še prej pa se bomo na ponedeljkovem sestanku o njem pogovorili z opozicijskimi svetniki, pregledati pa ga mora še statutarno-pravna komisija,« je povedal kranjski župan Boštjan Trilar in poudaril, da bo kodeks veljal tako zanj kot za svetnice in svetnike, člane nadzornega odbora in člane vseh organov, ki jih imenujeta župan ali mestni svet. »Ne bo pa kodeks veljal za zaposlene na Mestni občini Kranj, saj niso funkcionarji in imajo po Zakonu o javnih usluž­bencih svoj etični kodeks,« je pojasnil župan Trilar in naštel nekatere obveze funkcionarjev. To je vestno, odgovorno in transparentno opravljanje funkcije, odgovornost za svoje odločitve, pa tudi spoštljivost, preprečevanje nasprotja interesov, upoštevanje načel nezdružljivosti funkcij, upoštevanje predpisov glede prejemanja daril, izogibanje korupciji, prav tako pa je v etičnem kodeksu zapisano, da žaljenje in sovražni govor nista sprejemljiva.

»Lahko povem, da v obvezah funkcionarjev ni nič drastično novega, v njem je zapisano tisto, kar predvideva Komisija za preprečevanje korupcije ali Zakon o javnih uslužbencih. Tisto, kar je novost in česar mislim, da tudi občine, ki že imajo etični kodeks, nimajo, pa je posebna komisija, ki jo bomo sestavili iz predstavnikov javnosti. Komisija bo imela znotraj zakonov in odlokov dolžnost dati osebni opomin in poziv k ustreznemu ravnanju. Kasneje lahko predlaga tudi javni opomin mestnega sveta, obvestilo nadzornim organom in kar se meni zdi še posebno pomembno, tudi obvestilo javnosti,« je še povedal župan Boštjan Trilar in dodal, da je projekt etičnega kodeksa vodila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na čelu z Beti Janko. Pri tem so aktivno sodelovali še Andrej Šušteršič, Igor Velov, Jani Černe in Janez Rakar. Izhajali so iz kodeksa, ki ga je že sprejelo sedemnajst slovenskih občin, med njimi pa ni mestnih občin.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 8. julij 2011 / 07:00

Umik pripravljene mešanice za rženi kruh

Ljubljana - Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano obvešča vse potrošnike, da je trgovec izvedel umik pripravljene mešanice za rženi kruh z dodatkom folne kisline, pro...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.