Do človeške ribice s pomočjo »forenzike«

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / petek, 23. januar 2015 / 11:27

Ob 55-letnici delovanja Jamskega laboratorija Tular v Kranju, edinega te vrste v Sloveniji, so predstavili inovativno metodo za ugotavljanje prisotnosti človeške ribice na terenu z vzorčenjem okoljske DNK oz. »forenzike«, s pomočjo katere so v Črni gori prvič dokazali sledove človeške ribice. In še en zanimiv podatek: skoraj polovica pitne vode v Sloveniji ima »okus« po človeški ribici.

Človeška ribica tudi malo kranjska

Kranj – Jamski laboratorij Tular je pred 55 leti uredil pokojni biolog Marko Aljančič kot kraj, kjer se človeške ribice razmnožujejo tudi izven narave. S posebnim navdušenjem se je zavzemal za promocijo človeške ribice kot simbola varstva slovenske narave. Njegovo delo nadaljuje njegov sin Gregor, ki je na torkovi predstavitvi v dvorani kranjske Mestne knjižnice dejal, da je raziskovanje človeške ribice več kot tristoletni naravoslovni projekt, rdeča nit, skozi katero je človeška ribica postala ne le simbol kraškega podzemlja in biotske raznovrstnosti, ampak tudi del naše kulture. V Sloveniji je zaščitena od leta 1922, danes pa nacionalno zakonodajo dopolnjujejo stroge mednarodne zaveze, po katerih je človeška ribica prednostna vrsta, ki potrebuje nujno zaščito. »Če je nekdaj njen obstoj ogrožal prekomerni odlov, jo danes najbolj ogroža onesnaženje kraške podtalnice, predvsem zaradi industrijskega kmetovanja in velikih energetskih projektov. Več kot devetdeset odstotkov pitne vode je podzemeljske, od tega skoraj polovica iz kraških jam. Lahko rečem, da ima skoraj polovica pitne vode v Sloveniji 'okus' po človeški ribici. Kljub deklarirani dolžnosti države pa praktičnih ukrepov za njeno varstvo skorajda ni,« je opozoril Aljančič. O dejanski ohranjenosti človeške ribice v naravi smo do zdaj vedeli bolj malo. Ena glavnih ovir, ki je zavirala njeno raziskovanje in varstvo, je nedostopnost kraškega podzemlja, s katerim sta se pred stoletji soočala že Valvasor in Žiga Zois.

Odkritje v Črni gori

»S pomočjo inovativne molekularne tehnologije pa se nam odpira nov vpogled na skrivnostno človeško ribico in njen nedostopni jamski habitat,« je izjemno pomembno novico javnosti in znanosti sporočil Gregor Aljančič. Razširjenost človeške ribice s pomočjo vzorčenja okoljske DNK so preverili na terenu v okviru mednarodnega projekta varstva človeške ribice v Bosni in Hercegovini in Črni gori v letih 2013–2014. Dokumentirali so dvajset novih nahajališč, predvsem v Bosni in Hercegovini (npr. Hutovo blato v južni Hercegovini), kjer človeška ribica še nima urejene zakonske zaščite. Poleg vodje projekta Gregorja Aljančiča so izsledke predstavili še dr. Špela Gorički, ki je govorila o okoljski DNK in njenem pomenu za uveljavitev monitoringa človeške ribice. Povedano zelo zelo poenostavljeno: DNK človeške ribice so s filtriranjem izolirali iz vodnih vzorcev kraških izvirov, vodnjakov in jam, prve poskuse najnovejše tehnologije v naravi pa so najprej opravili v Sloveniji. Dr. Magdalena Năpăruş Aljančič je povedala nekaj o geografski razširjenosti človeške ribice, iskanje človeške ribice v Črni gori, kjer doslej sploh še ni bila znana, pa je predstavil predsednik mladega Biospeleološkega društva Črne gore Miloš Pavićević. Iskali so jo na več lokacijah, njeno prisotnost pa dokazali v Risanu v Boki Kotorski in na dveh lokacijah v Grahovem na meji med Črno goro in Bosno in Hercegovino. Pomemben vir informacij so bili tudi domačini. »To je šele začetek raziskovanj v Črni gori. Najdeni sledovi DNK človeške ribice so močan argument, da nadaljujemo z raziskovanjem,« je dodal Aljančič.

»V okviru projekta smo vzpostavili mrežo štiriindvajsetih vladnih in nevladnih organizacij, ki nadaljuje z uresničevanjem dolgoročnega cilja tega projekta, to je ozaveščanjem javnosti o pomenu varstva človeške ribice in njenega ranljivega kraškega življenjskega prostora,« je izpostavil predstojnik Biološkega inštituta ZRC SAZU dr. Matjaž Kuntner. S približno 15 tisoč ameriškimi dolarji sta projekt sofinancirala naravovarstveni sklad Critical Ecosystem Partnership Fund in Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. V letu 2015 pa bo Jamski laboratorij Tular novo metodo uporabil tudi v Sloveniji – s podporo Finančnega mehanizma EGP in Norveške jo bo usmeril v varstvo izjemno redke in ogrožene črne človeške ribice iz Bele krajine.