Rekorde nosi Kredarica

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gorenjska / petek, 23. januar 2015 / 11:26

Na najvišje ležeči meteorološki postaji na Kredarici so doslej izmerili kar nekaj vremenskih rekordov. Nazadnje je bil to rekordni sunek vetra, ki je pred dnevi zapihal s hitrostjo kar 221 kilometrov na uro.

Kranj – Desetega januarja ponoči so na Kredarici izmerili rekordni sunek vetra – kar 221 kilometrov na uro. Tudi sicer so na Kredarici, kjer imajo na nadmorski višini 2514 metrov najvišjo meteorološko postajo v Sloveniji, doslej izmerili kar nekaj vremenskih rekordov. Pobrskali smo med podatki agencije za okolje, ki govorijo o slovenskih vremenskih rekordih. Tako so na Kredarici aprila 2001 izmerili največjo višino snežne odeje – kar sedem metrov! V tisti zimi je na Kredarici skupaj zapadlo skoraj 17 metrov snega, kar je največja vsota višin novo zapadlega snega v eni sezoni. Kredarica nosi tudi rekord po tem, kako dolgo je v sezoni ležala zimska odeja: v zimah 1976/1977 in 1984/1985 je od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto sneg ležal kar 290 dni. Na Kredarici so izmerili tudi najnižjo povprečno mesečno temperaturo, februar 1956 je bil tako mrzel, da je najnižja povprečna temperatura znašala minus 17,2 stopinje Celzija. A kot ugotavljajo meteorologi, je povprečna mesečna temperatura v nekaterih višje ležečih alpskih mraziščih, denimo na Komni in Pokljuki, lahko celo nižja, pade tudi pod minus 20 stopinj Celzija. In še več: na Lepi Komni so januarja leta 2009 (sicer neuradno) izmerili kar minus 49 stopinj Celzija!

Pa ne le Kredarica, gorenjski kraji nosijo še nekaj vremenskih rekordov. Pri Domu na Komni so tako leta 1970 izmerili največjo višino novozapadlega snega, v 24 urah ga je zapadlo kar 1,25 metra. V bohinjskem koncu imajo tudi rekord v najpoznejšem sneženju (v krajih pod 500 metri nadmorske višine): v Nomenju je leta 1974 sneg padal še 10. junija! Bohinjci se lahko pohvalijo tudi s krajem z najmanj sonca v državi. To je Stara Fužina, kjer je leta 1972 sonce sijalo rekordno malo, to je le 1271 ur. Da ljudsko reklo, da v Bohinj ne hodi brez dežnika, drži, pa dokazuje tudi podatek, da imajo spodnje bohinjske gore tudi visoko povprečje padavin, saj je dolgoletno povprečje več kot 4000 milimetrov padavin letno. Na Zadnjem Voglu pa so v enem letu izmerili celo 5000 milimetrov padavin.