Grob Marije Terezije, eden od osrednjih delov grobnice

Grobnica kronanih glav (2)

Obiskovalci grobnice se običajno najdlje zadržijo pred razkošnim sarkofagom cesarice Marije Terezije, nad katerim kraljuje angel s trobento. Ob njej sta krsti njenega moža Franca I Štefana in sina, prav tako znamenitega in tudi za naše kraje pomembnega Habsburžana Jožefa II. Skupaj je v kripti Marije Terezije pokopanih 16 njenih družinskih članov, razen štirih hčera, med njimi Marie Anne, ki je pokopana v Celovcu, in še bolj znane Marie Antoinette, žene francoskega kralja Ludvika XVI. O Mariji Tereziji krožijo bolj ali manj resnične zgodbe. Nesporno pa je bila enkratna, umna in napredna vladarica. Med drugim je dejala, da postane zakon legitimen šele takrat, ko ga razume najneumnejši svinjski pastir v Galiciji. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi to misel večkrat prebrali tudi sestavljavci naših zakonov.

Častilci Habsburžanov, ki jih predvsem v Avstriji ni malo, pogosto prinašajo sveže cvetje h krsti avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa I., ki je umrl leta 1916, star 86 let. Za njim je bilo tretje najdaljše vladarsko obdobje v zgodovini Evrope. Na eni strani cesarjevega groba je krsta njegove žene, znamenite lepotice, kraljice Elizabete Bavarske, imenovane Sisi. Bila je nemirnega duha. Na cesarskem dvoru, kjer je imela glavno besedo Zofija Bavarska, gospodovalna mama njenega soproga cesarja Franca Jožefa, se ni preveč dobro počutila. Veliko je potovala, zaradi bolezni tudi v tople kraje, smrt pa jo je leta 1898 čakala v Ženevi, kjer jo je do smrti zabodel neuravnovešeni anarhist. Zakon Sisi in Franca Jožefa I., poročila sta se leta 1854 na Dunaju, ni bil srečen tudi zaradi samomora, ki ga je leta 1899 storil njun sin Rudolf, ki počiva na častnem mestu ob materi in očetu. Cesar Franc Jožef I. naj bi se še za časa življenja soproge Sisi zagledal v dunajsko gledališko igralko Katarino Schratt, po kateri je imenoval vilo v Bad Ischlu, kjer so imeli Habsburgi eno od poletnih rezidenc. Tu naj bi cesar tudi prvič srečal svojo bodočo ženo, takrat 16-letno Elizabeto, kasneje Sisi. Avstrijci v Bad Ischlu z urejenim dvorcem in spominskim parkom negujejo spomin na enega od najbolj znanih habsburških cesarskih parov. V Jožefovi kripti so tudi krste njegovih sorodnikov, med njimi tudi brata Maksimilijana, ki je vladal v Mehiki in so ga tam domačini ubili.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sreda, 4. november 2009 / 07:00

Vriskal sem, pel

Precej obiskan je bil tudi 3. zborovski koncert Avsenikove glasbe Vriskal sem, pel, ki sta ga Galerija Avsenik in KUD Bratov Avsenik pripravila predzadnjo soboto v dvorani Pod Avsenikovo marelo v Begu...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...