Ovira tudi pritožbe v nedogled
Postopke denacionalizacije zavlačujejo tudi pritožbe. Upravičenci in zavezanci imajo različne interese in vedno ima vsaka stran možnost pritožbe na izdano odločbo upravnega organa, ugotavljajo na Upravni enoti Škofja Loka.
Škofja Loka – Upravni enoti Kranj in Škofja Loka sodita med tiste v državi, kjer ostaja največ nerešenih denacionalizacijskih postopkov. V škofjeloški upravni enoti navajajo več vzrokov za zaostanke: »Eden od njih je kadrovski deficit na upravni enoti, kjer se število zaposlenih iz leta v leto zmanjšuje, saj novih zaposlitev ni, obseg dela pa ostaja enak oz. se na posameznih področjih celo povečuje. Nekatere zadeve, ki so še v reševanju, so zelo obsežne: tako je pri eni od zadev od približno sto parcel, ki so bile nacionalizirane, večina že vrnjenih, preostale so se večkrat delile in združevale, v naravi vračilo ni mogoče, zato imata upravičenec ali zavezanec pripombe oz. se vlagajo pritožbe. Pri preostalih so zapleti (pritožbe) s strani upravičenca ali zavezanca ali obeh, spet pri drugih zadevah je bilo izdanih že nekaj odločb, a je bila vedno podana z ene ali druge strani pritožba. Pri denacionalizaciji so stranke oproščene plačila taks in če je zahtevek zavrnjen, vsakdo želi do najvišje instance, ki bo to potrdila. V primeru izplačila odškodnin upravičencem domnevamo, da bi bil lahko interes strank, da se postopki ne zaključijo prehitro, saj je določeno, da jim pripadajo kar 6-odstotne obresti od 1. 7. 1996 dalje. Tudi iz tega razloga je lahko kakšna pritožba več. V času reševanja zadev se je sodna praksa večkrat dopolnjevala in spreminjala, kar je lahko vplivalo na drugačne odločitve. Posebnost postopkov je veliko število upravičencev (pravni nasledniki, ki so pogosto v tujini) in vsakdo izmed njih z različnimi interesi, zato večje število pritožb v postopkih. Obstajajo primeri, ko je dejansko zadeva praktično rešena, pa upravičenci ne soglašajo z ureditvijo zadnjih nekaj metrov zemljišča.«
Na območju UE Škofja Loka je bilo skupno število vloženih zadev 728, od tega jih ostaja nerešenih 12, devet jih je v reševanju, pri eni zadevi je bila narejena parcelacija in se čaka na sklenitev sporazuma med upravičenko in zavezanko, dve zadevi sta v pritožbi na drugi stopnji. Tri zadeve so bile pravnomočno zaključene v letu 2014, pojasnjujejo na škofjeloški upravni enoti.
Ko jih povprašamo o kakem zanimivejšem primeru, ki morebiti ostaja nerešen zaradi zahtevnosti, izpostavijo zadevo, ki se nanaša na samo eno parcelo, izdanih pa je bilo kar šest odločb in vedno je sledila pritožba in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Trenutno je zadeva spet v pritožbenem roku.
Kdaj pričakujejo, da bodo zaostali primeri rešeni in kaj načrtujejo v zvezi s tem? »Upravni organ je le eden od deležnikov, zato je težko predvideti rok rešitve. Upravičenci in zavezanci imajo različne interese in vedno ima vsaka stran možnost pritožbe na izdano odločbo oz. ugotovitve upravnega organa,« pravi načelnik UE Škofja Loka Bojan Miklavčič.