»Subvencije« dobivajo končno podobo

Reforma neposrednih plačil Skupne kmetijske politike Evropske unije se bo letos začela izvajati. Vlada je prejšnji teden sprejela uredbo o shemah neposrednih plačil.

Kranj – Slovenija bo za obdobje 2015–2020 prejela za neposredna plačila okoli 815 milijonov evrov, od tega letos 138 milijonov evrov. Dobrih 54 odstotkov denarja bo namenila za osnovna plačila, 30 odstotkov za zeleno komponento, 13 odstotkov za proizvodno vezane podpore, največ 10 odstotkov za poenostavljeno izplačilo subvencij malim kmetom, ostalo pa za mlade kmete ter za podpore pridelovanju beljakovinskih rastlin.

Neposredna plačila bodo lahko prejemali le aktivni kmetje (izvzeti so upravljavci letališč, železnic, igrišč itd.) in kmetje, ki imajo najmanj en hektar upravičenih kmetijskih zemljišč (doslej je bila meja 30 arov); za kmetije, ki bodo uveljavljale podpore za živali, pa bo prag sto evrov neposrednih plačil.

Osnovna plačila

Reforma je ohranila sistem plačilnih pravic, pri tem pa bodo letos vrednosti teh pravic na novo izračunali in dodelili kmetijskim gospodarstvom, ki so bila upravičena do neposrednih plačil v letu 2013, tistim, ki so lani prejela plačilne pravice iz nacionalne rezerve, ter še nekaterim skupinam upravičencev; dodelili pa jih bodo tudi mladim kmetom in kmetom, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Pri izračunu vrednosti plačilnih pravic bodo upoštevali vse upravičene kmetijske površine, vključno vinograde. Z ukinitvijo zgodovinskih dodatkov najkasneje do leta 2019 naj bi izenačili višino osnovnega plačila na hektar kmetijskih površin in torej tudi vrednosti plačilnih pravic za vse kmete, vendar pa bodo s t. i. modelom delne konvergence osnovno plačilo približali povprečnemu plačilu ter ohranili določen delež zgodovinskih plačil in tudi razlikovanje, ki zdaj izhaja iz različnih vrednosti plačilnih pravic za travinje in njive. Osnovno plačilo na hektar bo znašalo najmanj 60 odstotkov povprečne vrednosti plačil v Sloveniji, hkrati pa nobena kmetija ne bo izgubljala več kot 30 odstotkov začetne vrednosti osnovnega plačila.

Zelena komponenta

Nova Skupna kmetijska politika bo podprla tudi kmetovanje z ugodnim vplivom na okolje in podnebje. Kmetje bodo v okviru t. i. zelene komponente morali izvajati tri ukrepe. Prvi ukrep zavezuje kmetijska gospodarstva, ki imajo od 10 do 30 hektarjev ornih površin, k temu, da imajo v kolobarju vsaj dve poljščini, gospodarstva z več kot 30 hektarjev ornih površin pa h kolobarju z vsaj tremi poljščinami. Drugi ukrep določa, da bo okoli 1700 kmetijskih gospodarstev, ki imajo več kot 15 hektarjev njiv, moralo nameniti najmanj pet odstotkov njiv za površine z ekološkim pomenom – za praho, za pridelavo rastlin, ki vežejo dušik (krmni bob, bob, soja, grašica, volčji bob, grahor, krmni grah, lucerna in detelja), ter za setev naknadnih posevkov ali posevkov trave. Tretji ukrep, to je trajno ohranjanje travinja, je obvezen za vse kmetije, vendar bodo njegovo izvajanje spremljali na ravni države.

Proizvodno vezana plačila in mladi kmetje

V okviru proizvodno vezanih plačil bodo 5 odstotkov t. i. nacionalne finančne ovojnice namenili za strna žita, 3,5 odstotka za mleko na hribovsko-gorskem območju, 3 odstotke za rejo klavnega goveda, 1,5 odstotka za zelenjavo in dodatno še 2 odstotka za beljakovinske rastline. Do dodatne finančne podpore bodo upravičeni tudi mladi kmetje, pri tem pa bodo višino določili tako, da bodo število kmetovih plačilnih pravic pomnožili s četrtino zneska povprečnega nacionalnega plačila.

Shema za male kmete

Male kmetije se bodo pri uveljavljanju neposrednih plačil lahko prostovoljno vključile v t. i. shemo za male kmete, v okviru katere jim ne bo treba izvajati ukrepov zelene komponente niti ne bodo deležne kontrole navzkrižne skladnosti. Za to možnost se bodo lahko odločile le letos, vlogo bodo morale oddati do 15. oktobra, še prej pa bodo prejele obvestilo o informativnem izračunu plačila za letos. Vrednost podpore bo znašala največ 1050 evrov in se bo izračunala letos, potlej pa bo vsako leto (približno) enaka. Za izračun bodo upoštevali dejansko plačilo, kot bi ga kmetija v okviru standardne sheme prejela letos, torej bo plačilo sestavljeno iz osnovnega plačila, zelene komponente, proizvodno vezanih plačil in dodatka za mlade kmete.