Opremo tudi uporabljajte

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 19. januar 2015 / 11:19

Gorski reševalci so v minulem letu posredovali skoraj štiristokrat, ker pa veliko pohodnikov v gore zahaja tudi pozimi, opozarjajo na tri ključna pravila: »Pozimi v gore nikoli ne hodi sam, spremljaj in upoštevaj vremensko napoved ter bodi opremljen in uporabi opremo!«

Kranj – V letu 2014 so gorski reševalci izpeljali 396 reševalnih akcij, kar je malce več kot leto prej, a hkrati manj kot v letih 2011 in 2012. Najpogosteje so lani reševali domače planince, sledijo jim Nemci, Čehi, Madžari, Poljaki, Avstrijci in Britanci. Glavni vzroki za nesreče ostajajo zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, večje pa je število ponesrečencev kot ponesrečenk. Največ nesreč se je zgodilo med hojo po planinskih poteh, čemur sledijo nesreče pri jadralnem padalstvu, delovne nesreče in nesreče ob hoji po brezpotjih. Bolj kot so obiskovalci gora usposobljeni oziroma organizirani, manj je nesreč, so opozorili na sredini novinarski konferenci, prav tako običajni obiskovalci gora utrpijo več nesreč kot člani planinskih društev. Najpogostejše so poškodbe rok in nog, izstopajo tudi poškodbe glave, ki so vzrok za največ smrti v gorah, zato je pomembna uporaba čelade. Prednjačijo gorske nesreče na poteh, leta 2014, ki ga je zaznamoval žledolom, pa so imeli več intervencij poškodovanih pri delu v gozdu.

»Iz leta v leto opozarjamo, na kaj vse morajo biti planinci pozorni, a zdi se, da nas naključni obiskovalci gora ne slišijo oz. nas ne želijo slišati. Vse več je takšnih, ki se v hribe odpravijo z avtom, si nato izberejo neki cilj, za katerega pa se niso pripravili in ga ne poznajo. Takšna iskanja in reševanja so za nas tudi najbolj zahtevna in časovno najdaljša,« je opozoril predsednik GRZS Igor Potočnik. Ker na GRZS vse večjo obiskanost gora opažajo tudi pozimi, opozarjajo na specifične razmere in pomen ter uporabo ustrezne opreme. »Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dnevi, zaprte planinske koče in manj obiskovalcev, nastajajo pa odlični pogoji za snežne plazove. Snega je malo, zaradi močnega in pogostega vetra nastajajo klože, ki ob ponovnih snežnih padavinah ne bodo vidne in bodo predstavljale snežno past, ki se bo sprožila že ob manjši obremenitvi. Ravno kložasti plazovi so najpogostejši vzrok za nesreče v slovenskih gorah in na celotnem področju Alp, trenutno pa je na južnih pobočjih gora zelo malo snega, planinske poti pa so poledenele, na kar večina planincev ni pripravljena,« je povedal strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi in dodal, da v nujno zimsko opremo gornika sodijo tudi primerne dereze, cepin in čelada. Nepogrešljiv je seveda tudi plazovni trojček – plazovna žolna, lopata in sonda.

Ker so prav plazovi ena največjih nevarnosti v za­sneženih gorah, GRZS za najširšo javnost že trideset let organizira Dneve varstva pred snežnimi plazovi, ki bodo na Pokljuki letos potekali 24. in 25. januarja. Skupaj s PZS pa so nedavno izdali tudi preventivno zloženko Pozor, snežni plaz, ki je brezplačno na voljo na sedežu obeh organizacij, v planinskih društvih, TIC-ih in drugih mestih.