Šalamunova Duma 1964
Tomaž Šalamun, Duma 1964, Naši razgledi, Ljubljana, leto 13, št. 9, 9. 5. 1964
»Zjeban od Absolutnega / nažrt devic in drugih smrtno prizadetih / ljubim vas o bližnjiki, pohlevni domislek boga očeta / ljubim vas o celovite osebnosti sladkega zrenja / v mojem duhu se je zganila milost / o protestniki duševnih muk / o dresirani intelektualci s potečimi se ročicami / o logiki vegetarijanci z dioptrijo minus petnajst / o rektorji z nagobčniki / o ideologi s svojimi cipami ideologijami / o doktorji prežvekujoči loške kruhke in interpunkcije / o mumije akademsko trepljajoče strast in bolečino / Pascal ki si se potrudil in Bach ki se ti je posrečilo / o neizrekljivo slastno presihajoči liriki / o hortikultura prosvetljenci in ptice lastavice / o socializem a la Luis XIV. ali kako bi zaščitili uboge živalce / o stopetintrideset ustavodajnih teles ali kaj bi / naredil s crknjeno mačko da ne bi zaudarjala / o revolucionarnost množic ali kje je sanatorij / ki bi nam zdravil impotenco / Hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu / dežela Cimpermanov in njihovih mozoljastih občudovalk / dežela hlapcev mitov in pedagogike / O Slovenci kremeniti, prehlajeni predmet zgodovine«
To pot ne predstavljam nove knjige, ampak se spominjam pol stoletja stare pesmi. Zadnjo soboto v minulem letu je umrl njen avtor, pesnik TOMAŽ ŠALAMUN (1941–2014). Če bi me vprašali, kdo je/so največji slovenski pesnik(i) 20. stoletja, bi odgovoril, da so vsaj trije. V čas do prve svetovne vojne bi za prvaka postavil Otona Župančiča (ob Murnu in Ketteju), v letih med obema svetovnima vojnama je najbolj izrazita pesniška postava Srečko Kosovel, v drugi polovici stoletja pa (ob Danetu Zajcu) prav Šalamun. Duma 1964 je ena njegovih prvih objavljenih pesmi, luč sveta je zagledala v časniku Naši razgledi in zbudila silno razburjenje v tedanji družbi, zlasti pri njenih ideoloških varuhih. Še več: avtorja je 23. maja 1964 aretirala Služba državne varnosti, da bi ga zaslišala. Pesnik je v zagovorih med zaslišanji trdil, da je poezija umetniška stvaritev, ki je ni mogoče racionalno pojasniti, vendar njegova razlaga varuhov oblasti ni prepričala. Za mladega avtorja se je med prvimi postavil sloviti srbski pesnik Oskar Davičo in to na zadnji strani časnika Komunist, kar je slovenske dušebrižnike še bolj zmedlo … Taki so bili začetki v svetu najbolj (pri)znanega slovenskega pesnika. Prvim objavam je sledila prelomna zbirka Poker (samozaložba, 1966), tej pa še okrog 50 izvirnih pesniških knjig v 20 jezikih. Pri založbi Beletrina je tik pred izidom zbirka Orgije …