Prek tri tisoč intervencij

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / torek, 6. januar 2015 / 11:35

V regijskem centru za obveščanje v Kranju so do predzadnjega dne lanskega leta sprejeli več kot 81 tisoč klicev na pomoč, od tega največ zaradi jesenskih poplav in februarskega snegoloma.

Kranj – Operaterji regijskega centra za obveščanje 112 so do predzadnjega dne leta 2014 sprejeli več kot 81 tisoč klicev na pomoč iz najrazličnejših vzrokov. Kot je povedal vodja centra za obveščanje Robert Skrinjar, je bilo največ klicev povezanih z največjima ujmama lanskega leta, februarskim snegolomom in oktobrsko-novembrskimi poplavami. Glavnina klicev sicer odpade na nujno medicinsko pomoč, kjer center aktivira pristojne službe nujne medicinske pomoči, takšnih prevezav pa je bilo po uradni statistiki, ki je zaključena, do 12. decembra kar 3622.

Po obremenjenosti gorenjski center za obveščanje tako še vedno trdno zaseda drugo mesto med trinajstimi regijskimi centri. Kljub obremenjenosti pa zaradi varčevanja države še vedno niso kadrovsko popolnjeni.

Med gorenjskimi mesti so dogodki razporejeni glede na število prebivalcev, tako so do 12. decembra v Kranju zabeležili 3478 izrednih dogodkov, na Jesenicah 1162 in v Škofji Loki 957, kar pomeni, da trije največji gorenjski kraji odtehtajo več kot polovico vseh izrednih dogodkov. Gorenjske gasilce so v tem obdobju aktivirali na 3410 intervencij, gorske reševalce 210-krat, po zaslugi snegoloma pa so letos zabeležili drastičen porast aktiviranja dežurnih ekip elektrodistributerjev. Kot je še povedal Skrinjar, so zaradi deževnega poletja zabeležili manjše število nesreč v gorah, saj je bil zaradi slabega vremena tudi obisk gora manjši.

»Dosti je bilo hudih dogodkov, najhujši zagotovo snegolom, kjer je težave na Gorenjskem povzročal bolj moker in težak sneg ter jesenske poplave,« pove vodja centra za obveščanje. Zaradi nevarnosti poplav so 22. oktobra prvič po letu 1991 sprožili sirene javnega alarmiranja, in sicer na območju Škofje Loke, kjer je reka Sora v dveh urah narasla za več kot pet metrov, po besedah Skrinjarja pa so ugotovili, da ljudje ob alarmiranju preprosto niso vedeli, kaj storiti, se niso odzvali ali pa so bili celo jezni: »Nekateri so celo ozmerjali gasilce, kaj jih vznemirjajo. Nekateri so zmerjali še potem, ko so jim povedali, da je njihova lastnina v nevarnosti.«

Kot v drugih centrih za obveščanje tudi kranjskemu ne manjka takšnih ali drugačnih cvetk, tudi prijave neznanih letečih predmetov so že zabeležili. V preteklosti jim je težave povzročal starostnik iz doma starejših krajanov v Podbrdu, ki se je želel le pogovarjati, letos pa jim je spomladi težave povzročala duševno prizadeta oseba, ki je centru povzročila nemalo preglavic, saj so zaradi nje zabeležili več kot tisoč lažnih klicev. Kljub posredovanju agencije za telefonijo pa jim rešitve ni uspelo najti, saj je bila kot rešitev ponujena le možnost izklopa telefonske številke.

Težave pa povzročajo tudi šaljivci na sistemu SMS 112: »Resnega poziva prek tega sistema še nismo dobili, vsake toliko pa se zgodi naval šaljivcev, odgovor operaterja pa jih še spodbudi, vendar gre predvsem za otroke. Cilj sistema pa je omogočiti klic na pomoč tistim, ki ne morejo govoriti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov.«

Skrinjar zaključuje, da občutki, da se je v zadnjih letih občutno povečalo število naravnih nesreč, niso varljivi: »Ne le da je takšnih dogodkov vse več, temveč se občutno povečuje predvsem intenziteta nesreč ter škoda, ki jo povzročajo, na primer toča ali poplave. S spremembami vremena se bo treba naučiti živeti, redno skrbeti za vodotoke, ter s tem preprečevati ali omejevati poplave in drugo.«