Ključna zgodnja obravnava

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Gorenjska / / 14:51

V razvojni ambulanti pregledajo skoraj trideset odstotkov novorojenčkov, od teh jih skoraj polovica potrebuje nadaljnje obravnave. Da bi bile te pogostejše, bi potrebovali več strokovnega kadra. A kaj, ko mesta niso sistemizirana, pa še ustrezen kader je težko dobiti. Zgodnja obravnava pa je ključnega pomena.

Kranj – Na Gorenjskem razvojna ambulanta deluje v štirih zdravstvenih domovih: v Kranju, Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah. Zgodnja obravnava je ključna za nadaljnji razvoj otroka, zato je pomembno, da so te čim bolj pogoste. Tukaj pa se zaplete. Pacientov imajo veliko, v razvojni ambulanti je pregledanih skoraj trideset odstotkov vseh novorojenčkov, strokovnega kadra pa premalo.

Velik pomen razvojne ambulante

Novorojenčke in otroke do 18 leta starosti v razvojno ambulanto po presoji običajno napoti pediater. Okrog tri odstotke obravnavanih otrok ima večje težave (cerebralna paraliza, prirojene anomalije, genetska obolenja ali težje oblike nepravilne drže), največ pa jih je z motnjami mišičnega tonusa, ki ob neukrepanju dolgoročno vplivajo na razvoj mišično-skeletnega sistema. Pomen razvojne ambulante je velik. »Vsaka ura terapije v zgodnji obravnavi je nenadomestljiva. Če vlagaš v zgodnjo obravnavo, na dolgi rok veliko prihraniš. Veliko otrok ima motnje mišičnega tonusa, kot sta hipertonija in hipotonija. Ob neukrepanju imajo lahko v kasnejšem obdobju velike težave z ravnotežnostno kontrolo, držo, hrbtenico, kolki, posledično so več odsotni z dela. Te težave znamo zgodaj prepoznati in lahko jih preprečimo,« poudarja Andreja Kovač, dr. med, spec. pediatrije, ki dela v razvojni ambulanti Zdravstvenega doma Kranj in Škofja Loka. Poleg nje je v ambulanti redno zaposlena še Alenka Ješe, dr. med., spec. pediatrije (ZD Kranj in Radovljica), pogodbeno pa pomaga še prim. Tatjana Dolenc Veličkovič, spec. ortopedije, ki vodi razvojno ambulanto na Jesenicah (en dan na teden), hkrati pa ima štiri ure v tednu tudi ambulanto razvojne ortopedije za celotno območje Gorenjske. V ekipi razvojne ambulante je zaposlenih še 7,5 nevrofizioterapevtov (normativ za Gorenjsko so bili do julija letos štirje, sedaj šest, dodatno enega in pol financirajo zdravstveni domovi), ena delovna terapevtka, ena govorna terapevtka in dve medicinski sestri. Od januarja lani so vsi zaposleni v ZD Kranj.

Sledijo okrog dva tisoč otrok

Konec decembra je bilo v nevrofizioterapijo na Gorenjskem vključenih 417 otrok, v delovno terapijo 120 in v govorno terapijo 67 otrok. V terapijo je vključenih okrog 290 dojenčkov, kar je 12 odstotkov celotne populacije. Na Gorenjskem v Razvojni ambulanti sledijo okrog dva tisoč otrok od rojstva do osemnajstega leta starosti. »Naša ekipa je za takšno število otrok premajhna. Imamo bistveno večjo realizacijo, kot je v planu. Normativ na terapevta je štirideset otrok, pri nas jih imajo vsi okrog šestdeset ali več. Vse to je na škodo otrok, saj na vrsto vsi ne pridejo vsak teden, poleg tega obravnava traja 45 minut, namesto ene ure, da jih lahko vzamemo več. Glede na dejansko stanje pacientov, obravnavanih v razvojni ambulanti, bi potrebovali tri zdravnike, deset nevrofizioterapevtov, tri delovne terapevte in dva govorna terapevta. Da bi imeli res celostno obravnavo, bi potrebovali tudi psihologa, specialnega pedagoga in socialnega delavca,« pojasnjuje Kovačeva, ki se zaveda tudi, da je težko dobiti kvaliteten kader z ustrezno izobrazbo, s specialnimi znanji, še zlasti v primeru nadomeščanj. Trenutno je na porodniškem dopustu tudi govorna terapevtka, nadomeščanje zanjo pa so dobili šele po nekaj mesecih, pa še to zgolj za nekaj ur.

Število otrok, ki potrebujejo obravnave, je vsako leto približno enako, se pa razlogi zanjo po ambulantah na Gorenjskem nekoliko razlikujejo. Kovačeva pove zanimiv podatek, ki ga je dala statistika: v Škofji Loki obravnavajo več otrok z genetskimi obolenji in prirojenimi anomalijami, v Kranju jih je več s cerebralno paralizo, na Jesenicah pa je največ zahiranih in nedonošenčkov.

Želja povečati število ekip

Kakšni so obeti, bodo pristojni za razvojne ambulante namenili več denarja? Problematika je namreč pereča po vsej Sloveniji, ne le na Gorenjskem. »Potekajo akcije razvojnih ambulant, razširjenega strokovnega kolegija, staršev otrok, sodelujemo tudi z društvi, pa tudi na ministrstvu za zdravje se zavedajo pomena zgodnje obravnave. Upam, da bomo prihodnje leto dobili še enega delovnega terapevta in da bomo lahko število ekip na Gorenjskem povečali iz dveh na tri,« pravi Kovačeva. V razvojni ambulanti dobro sodelujejo tudi z vrtci, šolami in društvi, kot sta Sožitje in Sonček. Skupaj s slednjim že 43 let potekajo kolonije. Kar se da, se trudijo za čim kvalitetnejšo obravnavo otrok, četudi jih zato v službi najdemo tudi v času, ko se je njihov delavnik že zdavnaj končal.