Povejmo po slovensko

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / torek, 6. januar 2015 / 12:52

Projekt (Ne)znano zamejstvo, s katerim njegov ustanovitelj Slavko Mežek povezuje Slovence v Sloveniji in Slovence, ki živijo za mejami s sosednjimi državami, dobiva novo, čisto praktično vsebino. V 23 poslovalnicah Kompasovega obmejnega servisa ob meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko nastajajo Info točke (Ne)znanega zamejstva z informacijami o Slovencih v državi sosedi in zanimivostih, ki jih je vredno obiskati. Za začetek bodo na voljo že izdana gradiva, kasneje pa se jim bodo pridružila nova, posredovana tudi s pomočjo sodobnih elektronskih pomagal. V uresničevanje te dejavnosti projekta se uresničuje tudi vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Da bi tudi zaposleni v po­slovalnicah ob meji bolje spoznali zamejstvo, so se sredi decembra njihove predstavnice zbrale na Ljubelju na prvem seminarju. Državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca in pisec mnogih publikacij o dvojezični Koroški Janko Zerzer, vodja Kulturnega doma Pliberk/Bleiburg Milan Piko in Slavko Mežek so udeležencem pogovora temeljito predstavili območja sosednjih držav, na katerih že nad tisoč let živijo Slovenci, in njihove posebnosti. Teh je na pretek, tudi v glavnem deželnem mestu Celovec, vendar jih Slovenci iz Slovenije ne poznamo, saj se o njih le redko govori in piše, nahajajo pa se na skrajnem zahodnem ziljskem robu dvojezičnega dela Koroške do Podjune in Labotske doline, ki leži na vzhodu. Skupna misel govorcev je bila, da je treba Koroško obiskati, brez strahu in manjvrednostnega občutka, in predvsem govoriti slovensko. Če bomo Slovenci iz Slovenije na Koroškem in tudi v drugih sosednjih državah govorili slovensko, bomo dali svojemu jeziku večji pomen in dokazovali, da sta tamkajšnja stvarnost dva enakopravna deželna jezika in da Slovenci niso posamezniki, ki so v tem delu Evrope tujci, ki so se od nekod preselili. Naše zanimanje za zamejstvo bo povzročilo tudi nasprotni učinek, so povedali na seminarju. Povečalo se bo tudi zanimanje Italijanov, Avstrijcev in Madžarov in Hrvatov za Slovenijo. Skoraj neverjetno, vendar resnično je, da številni Korošci ne vedo (ali nočejo) vedeti za sosedo Slovenijo, še manj pa, da bi jo kdaj obiskali, saj je bila desetletja predstavljana kot dežela nazadnjaštva in sovraštva. Mlajše generacije te predsodke in meje v glavah presegajo. Začetek nove oblike delovanja Mežkovega projekta obveščanja o zamejstvu je obetaven. Njegovi prvi sadovi bodo zagotovo zreli že v prihajajočem letu.