
Nov pregled bank
V Evropi 2. januar že dolgo ni več praznik. V Sloveniji je te dni že na delovnem obisku komisija za evropski pregled bank.
Bančni strokovnjaki Evropske centralne banke, ki delujejo v okviru delovne skupine Pin-g-win, so se na Letališče Jožeta Pučnika spustili že prvi dan v letu. Po nekoliko neprespani noči na Bledu (menda so med drugim pogrešali led na jezeru), so se v petek podali v nekaj slovenskih bank, da bi preverili, kako velike so njihove bančne luknje oziroma finančni primanjkljaji. Skupino strokovnjakov smo srečali ravno pri pregledu ene od bank na Gorenjskem. Na fotografiji jih lahko vidite med raziskovanjem ene od lukenj. Sicer so nam povedali, da bodo natančnejše podatke o pregledu bank podali v sporočilu za javnost tja do treh kraljev enkrat, so pa nekateri izmed njih bili posebej za Malega Brata nekoliko bolj zgovorni in so nam izdali svoje prve občutke ob pregledu naših bančnih lukenj.
V nekaj besedah bi lahko njihove izjave strnili takole: »V primerjavi z majhnostjo področja, na katerem delujejo slovenske banke, so bančne luknje nesorazmerno velike. Glede na to, da se pravkar ukvarjamo z luknjo ene od gorenjskih bank, so naši prvi vtisi zelo mešani. Vstop v luknjo je precej majhen, kar kaže na to, da za 'izkop' te ni vedelo veliko ljudi. Ampak ko se vendarle nekoliko potopimo vanjo, lahko ugotovimo, da je v njih voda precej motna in da so velike ribe že zdavnaj pojedle male ribe, tako da slednjih skorajda ni več. Res je tudi, da sploh težko srečamo kakršno koli ribo. Velike se skrivajo pred javnostjo v raznih luknjah, menda tudi v bolj prijaznih okoljih s toplejšim podnebjem, po vodi pa v glavnem plava raja oziroma nekoristen plankton.«
Ko smo jih vprašali, kaj to pomeni za državo, so povedali, da običajno velike ribe preživijo brez večjih pretresov, medtem ko bo bančno luknjo seveda treba zakrpati, če se še hočemo iti Evropo. Drage bralke in bralci, lahko si mislite, na kakšen način bo slovenska politika pristopila h krpanju bančnih lukenj. Planktona je vedno dovolj.