Iz zgodovine fotografije v Kranju

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. december 2014 / 12:49

»Zame je bila črta horizonta na sliki pravzaprav moteči element, ki je sliko delil na dva nekompatibilna dela. Da bi lahko izločil to delitev, se je bilo treba dvigniti više in pogled usmeriti dol. Vzpel sem se na printer na zvonik kranjske župnijske cerkve in tako so nastale znane fotografije parka pred Prešernovim gledališčem v različnih letnih časih. Takrat, ko sem to slikal, je namreč bil tisti prostor še park z drevesi, ne pa parkirišče, kot je sedaj. Pokrajino sem slikal kot ploskev, na kateri so sledovi človekovega oblikovanja narave: senene kopice, kozolci, obdelani vinogradi, polja – vse prepleteno v diagonalnih, vertikalnih, horizontalnih črtah. To je bila moja zreducirana kompozicija narave.« S temi besedami je fotograf Janez Marenčič (1914–2007) pojasnil svoj osrednji fotografski ciklus v intervjuju za Gorenjski glas 15. marca 1994. V svoji novi knjigi jih navaja ddr. Damir Globočnik, ki Marenčičev opus še podrobneje razloži. »Marenčiča je bolj kot neokrnjena krajina privlačil s človekovimi posegi zaznamovani prostor. Človek je tisti, ki obvladuje krajino (polja, vinograde, solinarske bazene, drevesne nasade), s svojimi posegi vanjo je postopoma izčistil naravne oblike, v njej je prisoten na simbolni ali konkretni način. 'Slikam arhitekturo zemlje, vendar in predvsem, kakor je dejal arhitekt, anonimno arhitekturo, kakršno je ustvaril človek, ki je gradil svoj dom in obdeloval svojo grudo.' Na monumentalnost krajine je Marenčič opozarjal z geometrizirano kompozicijsko zasnovo ter drobnimi človeškimi figurami (npr. s sprehajalci, kolesarji) in drugimi ritmično razmeščenimi poudarki (s cerkvicami, senenimi kopicami, seniki, z osamljenimi drevesi).« Gotovo ste že vsi kdaj videli fotografijo Sorškega polja s pisano kompozicijo njiv, sredi katerih stoji fotogenična cerkev sv. Uršule …

Gornja navedka sta iz kataloga ob razstavi Iz zgodovine fotografije v Kranju. Razstava je v Gorenjskem muzeju (Grad Khislstein) na ogled še vse do maja 2015. Avtor razstave in kataloga je ddr. Globočnik, zajem obeh je zajet v podnaslovu: Od Puharja do Marenčiča. Letos je bilo Puharjevo leto, lahko pa bi bilo tudi Marenčičevo, saj je prav ta mesec, 14. decembra, minilo sto let od njegovega rojstva. Zato sem v tem zapisu izpostavil prav njega, na razstavi in v katalogu pa so vsi vidnejši kranjski fotografi v zadnjih 200 letih. Z njimi se Kranj izkazuje kot eno od slovenskih fotografskih središč.