Prehitevanje po nemških avtocestah

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je že na začetku svoje evropske kariere pokazala, da se velikih ne boji. Njeno neformalno dopisovanje z nemškim transportnim ministrom Alexandrom Dobrindtom je dejanje, ki na evropskih diplomatskih parketih ni moglo ostati neopaženo. Slovenci imamo namreč z vinjetami precej izkušenj. Ko smo jih pri nas uvajali leta 2008, je to povzročilo precej hude krvi. Do zaostrenih odnosov je prišlo med tedanjima ministroma za finance Andrejem Bajukom in za promet Radovanom Žerjavom, pa tudi v evropskem interesnem združenju voznikov avtomobilov (EAC) s sedežem v Bruslju, ki je pozivalo Evropsko komisijo, naj ustavijo Slovenijo pri njenih namerah, ker bodo sicer vložili skupinske tožbe. Po prvotni zamisli sta obstajali le polletna in letna vinjeta, kar je dodatno razburilo tudi člane nemškega avtomobilističnega združenja ADAC. Ker pri tedanjem ministru Radovanu Žerjavu niso naleteli na posluh, so se s peticijo obrnili na tedanjega evropskega komisarja za promet Jacquesa Barrota. Od tistih časov je minilo že mnogo let, predvsem pa se je po naših avtocestah zapeljalo že nešteto avtomobilov.

Potem pa nas je na vinjete znova spomnila naša evropska komisarka, ki je prepričana, da so načrti Nemčije za uvedbo vinjet na avtocestah v nasprotju s pravom Evropske unije. Z njimi naj bi namreč prišlo do diskriminacije tujih voznikov, saj naj bi nemški vozniki dobili olajšavo v pri plačilu davka na osebna vozila. Bulčeva v svoji akciji ni bila osamljena. Tudi Jakub Adamowicz, glasnik evropske komisije za transport, je dejal: »Imamo jasno načelo, da ne sme biti diskriminacije.« Potem pa so se odzvali v nemškem ministrstvu za promet in v javnost spravili podatke o tem, da je bila očitno naša komisarka v svoji hitrosti premalo natančna, kar v diplomatskih vojnah ni dobro. Komisarka je namreč pisala, da naj bi zakon že v kratkem šel v parlament, v resnici pa gre šele za njegovo predstavitev na vladi. Vse te netočnosti so opazili tudi v bruseljskem tedniku European Voice, kjer so menili, da je v tem prvem spopadu med Nemčijo in Evropsko unijo kratko potegnila Violeta Bulc, saj so zapisali: »Na nemškem ministrstvu za transport so namreč izkoristili priložnost in poudarili, da je bilo pismo, kot kaže, napisano v naglici, saj je bilo brez datuma, v njem pa je bilo zapisano tudi, da namerava o predlogu glasovati nemški parlament, čeprav je o njem razpravljala šele vlada. Nadalje. Bulčeva je v pismu kritizirala en predlog zakona, čeprav se problematike z avtocestami lotevata dva.«

Na koncu je nemška vlada res sprejela ukrep o uvedbi vinjet. Vendar bodo v veljavo stopile šele leta 2016. Vmes pa mora o njih odločiti še parlament. Če bodo Nemcem znesek vinjete povrnili z nižjim nadomestilom za uporabo ceste, bo jasno, da investicije v nemške avtoceste plačujejo predvsem tuji vozniki. Violeta Bulc ima zdaj pred sabo nove priložnosti, da prepreči diskriminacijo v Evropi, seveda pa bo morala biti najprej predvsem bolj natančna.