Srečna, ker lahko pomaga
Marinka Mikelj z Milj že vrsto let zdravi s polaganjem rok, s pomočjo entitet. Vrata v človekovo osebnost ji na široko odpro številke, skozi njih dobi videnje o težavah, talentih, poslanstvu posameznika ...
Da so Marinkine roke čudežne, pričajo številni, ki so se k njej zatekli na terapije. Kot pravi, pomaga tudi pri premagovanju urokov, predvsem pa so ji ljube številke, skozi katere se izraža tudi njena jasnovidnost. »Številke mi pokažejo tako rekoč vse; iz njih izračunam potek partnerskih odnosov, skozi številke dobim videnje, katere težave pestijo to osebo, katere talente ima posameznik, pa tudi kaj spremeniti v življenju in kakšno poslanstvo ima v tem življenju,« razloži.
Marinkine zgodbe so za marsikoga neverjetne, čeprav jih pripoveduje iskreno in suvereno. Zagotovo najbolj neverjetna je zgodba o Nezemljanih. Zatrjuje, da se je v Braziliji na prvi poti do Joaeja nenadoma znašla v podzemlju, kjer je bil njen duh gost pri bitjih Venere.
Marinko Mikelj z Milj in njeno posebno, za mnoge nerazložljivo zdravilno moč smo na straneh Gorenjskega glasa predstavili že pred leti, o svojem življenju in posebnih sposobnostih pa je v zadnjih letih spregovorila tudi za številne druge medije. Sedaj se je odločila, da svojo nenavadno pot od šivilje do zdravilke, ki večinoma zdravi s polaganjem rok in pomočjo entitet (duhovnih bitij), odpravlja pa tudi črno magijo in odžene prisesane duše, objavi tudi v knjigi, ki jo je naslovila Pot resnice. »Pot resnice namenjam celemu svetu. Odkriva zmote, v katere se nehote zapletamo, opozarja nas na prepreke, ki si jih ne vedoč postavljamo, in nas varno vodi v ocean neskončne zavesti,« je v uvodu knjige zapisala Marinka, ki zase pravi, da je njeno poslanstvo učiti ljudi živeti.
Že kot otrok je videla, kar je bilo drugim očem nevidno, svoji mami je pogosto pripovedovala o sencah v prostoru in glasovih, ki so jih ujela le njena ušesa. Tudi v službi v Gorenjskih oblačilih je sodelavkam s polaganjem rok odpravljala bolečine. A svoje posebne sposobnosti, pravi, je začela razvijati šele pri 45 letih, ko ji je umrl mož in je ostala sama s tremi otroki. »Takrat sem začutila, da sem na svetu še z nekim večjim ciljem, ne le za to, da hodim skozi težave in življenjske preizkušnje. Vendar sem morala skozi trpljenje, da sem se naučila življenjskih naukov,« je zapisala Marinka, ki ji v zakonu nikakor ni bilo postlano z rožami, za nameček je pri tridesetih letih premagala tudi raka na prsih. »Neko noč sem se prebudila in se v trenutku odločila, da vsa zdravila odnesem v kanto za smeti. Seveda tega nisem nikomur povedala. Rekla sem si, da če moram umreti, me tudi ta zdravila ne bodo rešila, hkrati pa sem začutila, da se bo vse dobro končalo, da bo vse v redu … Prepričana sem, da je bila moja bolezen odraz stisk, zamer, žalosti, saj vem, da je rak bolezen duše,« se spominja odločitve, da stopi na pot notranje ozdravitve oziroma duhovne rasti ter premaga svojo težko bolezen.
Da so Marinkine roke čudežne, pričajo številni, ki so se k njej zatekli na terapije. Kot pravi, pomaga tudi pri premagovanju urokov, predvsem pa so ji ljube številke, skozi katere se izraža tudi njena jasnovidnost. »Številke mi pokažejo tako rekoč vse; iz njih izračunam potek partnerskih odnosov, skozi številke dobim videnje, katere težave pestijo to osebo, katere talente ima posameznik, pa tudi kaj spremeniti v življenju in kakšno poslanstvo ima v tem življenju,« razloži.
Marinka je kot zdravilka dobro poznana tudi v Južni Ameriki, kjer je že pred leti obiskala znamenitega psihičnega kirurga Joaeja Teixeira de Farcea, ki ji je ob prvem srečanju »brez reza« operiral žolčne kamne, za katere sploh ni vedela, da jih ima. Še pomembneje je, da jo je tedaj prepoznal kot medij in ji povedal, da je njena naloga zdravljenje z rokami. Prav nenavadna je zgodba o fotografiranju Marinke z Janezom od Boga, kot mu nekateri tudi pravijo, saj se je na sliki pojavil golob, ki ga sicer ni bilo v prostoru. Kot zdraviteljica se Marinka v Brazilijo vrača vsako leto in pomaga številnim, tesno pa je povezana tudi s Slovenko Vido Vidmar, ki v tej južnoameriški državi vodi duhovni center.
Njene zgodbe so za marsikoga neverjetne, čeprav jih pripoveduje iskreno in suvereno. Zagotovo najbolj neverjetna je zgodba o Nezemljanih. Zatrjuje, da se je v Braziliji na prvi poti do Joaeja nenadoma znašla v podzemlju, kjer je bil njen duh gost pri bitjih Venere. »Z bitji, ki so me »ugrabila«, sem se sporazumevala telepatsko; povedali so mi, da so v tem svetu pod zemljo tega brazilskega prostranstva že 50 let in da med drugim veliko pomagajo tudi ameriški vladi, ki že dolgo ve za njihov prostor pod zemljo,« pripoveduje v knjigi. Svoj prvi stik z Nezemljani, se spominja, je doživela že pred davnimi leti med vožnjo v avtomobilu z možem iz Tržiča proti Kranju, ko se je njunemu avtomobilu nenadoma približala velika žareča krogla …
V Marinkini Poti resnici lahko preberemo še več nenavadnih zgodb o njenih potovanjih po svetu; od njene odrešitve duš v Zanzibarju in šamanizmu do srečanja s Sai Babo v Indiji. V knjigi spregovori o karmi, urokih in črni magiji, o depresiji, strahu, zaupanju vase, ljubezni, sreči in zadovoljstvu, veri, umetnosti življenja … »Marsikaj sem doživela, v največje veselje in zadovoljstvo pa mi je, da lahko pomagam ljudem,« poudari v svoji prvi knjigi, ki ji bodo po vsej verjetnosti sledile tudi nove.