Več izvoza, manj brezposelnih

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 9. december 2014 / 11:23

Gorenjska podjetja so v prvih osmih mesecih obseg izvoza povečala kar za 8,5 odstotka. Registrirana brezposelnost je še vedno najnižja v Sloveniji, skrbi naraščanje deleža mladih brezposelnih.

Kranj – Oživitev izvoza in manjša brezposelnost sta glavna razloga za optimizem v gorenjskem gospodarstvu, je na sredini seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko povedala njena direktorica Jadranka Švarc. Skrb pa vzbujata povečevanje deleža mladih brezposelnih v starosti od 25 do 29 let in visok delež dolgotrajno brezposelnih, je dodala.

Po lanskem padcu letos rast izvoza

Po podatkih območne gospodarske zbornice je bilo oktobra na Gorenjskem registrirano brezposelnih 7786 oseb, kar je za 763 oseb oz. 8,9 odstotka manj kot oktobra lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je septembra znašala 8,6 odstotka in je bila najnižja med slovenskimi regijami, medtem ko na državni ravni beležimo več kot 12-odstotno registrirano brezposelnost. Delovno aktivnih prebivalcev je bilo v septembru na Gorenjskem 69.135, kar je za 1107 oseb oz. za 1,6 odstotka več kot leto dni nazaj. Skrb vzbujajoče pa se je na skoraj 15 odstotkov povečal delež mladih brezposelnih v starosti od 25 do 29 let, podobno visok je tudi delež dolgotrajno brezposelnih. Gorenjski delodajalci so sicer letos do oktobra sporočili 5063 prostih delovnih mest, v kar pa niso všteta vsa prosta delovna mesta, saj zasebni delodajalci niso več obvezani o njih obveščati zavoda za zaposlovanje. Med prijavljenimi je bilo največ povpraševanje po voznikih tovornjakov in vlačilcev, v predelovalni dejavnosti potrebujejo delavce za preprosta dela, sledijo potrebe po prodajalcih, natakarjih, čistilcih, kuharjih, zavarovalnih zastopnikih, učiteljih ...

Optimizem vliva tudi pozitivna rast izvoza, saj je po lanskem 1,3-odstotnem padcu v prvih osmih mesecih letos ta narasel kar za 8,5 odstotka, medtem ko je uvoz zrasel za 15 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom je na Gorenjskem 128-odstotna, medtem ko je v Sloveniji 101-odstotna. Najpomembnejši izvozni trgi ostajajo Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, med uvoznimi enako prve tri, na četrtem mestu pa je Kitajska.

Na področju turizma so letošnji rezultati za zdaj slabši od lanskih, saj se je po podatkih statističnega urada na Gorenjskem število prihodov domačih turistov v avgustu znižalo za 20 odstotkov (v Sloveniji za osem odstotkov), število tujih pa se je na Gorenjskem povečalo za štiri odstotke (v Sloveniji za šest). Število domačih nočitev je prav tako upadlo za petino, število tujih pa za pet odstotkov. Boljše rezultate si v gorenjskem turizmu obetajo v zadnjih, zimskih mesecih.

Banke ne sledijo gospodarstvu

»Optimizem je upravičen, saj smo dočakali oživljanje izvoza in imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti. Še banke začno kreditirati gospodarstvo, pa bomo na konju,« je predstavitev kondicije gorenjskega gospodarstva končala Švarčeva. Da je pridobivanje posojil v slovenskih bankah še vedno precejšnja težava gospodarstva, se je strinjala tudi Polonca Marjanovič iz Acronija, v katerem so letos izpeljali kar za 35 milijonov evrov investicij, katerih plačilo zapade v prihodnjem letu. »Za investicije smo si zagotovili finančne vire v tujini. Slovenske banke sicer imajo dovolj denarja, a postavljajo tako zahtevne pogoje, da tisti, ki jih izpolnjuje, pravzaprav sploh ne potrebuje denarja,« je ocenila Marjanovičeva in opozorila, da naše banke zahtevajo prvovrstna zavarovanja, medtem ko je večina slovenskih podjetij že obremenjena s hipotekami. Tudi v Acroniju sicer z optimizmom zrejo v prihodnost, saj se jim prodaja povečuje, prav tako povečujejo delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Žal pa rasti proizvodnje v Acroniju ne sledi tudi dodatno zaposlovanje, saj s strani ruskih lastnikov čutijo precejšnje pritiske po zmanjšanju števila zaposlenih, zato si ob povečanem obsegu dela pomagajo z agencijskimi delavci, je še povedala Marjanovičeva.

Tudi v Elektru Gorenjska so letos po »zaslugi« žledoloma povečali obseg investicij na 12 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa načrtujejo celo za 15,5 milijona evrov investicij, je napovedal predsednik uprave Bojan Luskovec. Za investicije so prvič pridobili tudi evropski denar prek Slovenske izvozne in razvojne banke ter Evropske investicijske banke, ki je bistveno cenejši od ponudb domačih komercialnih bank. Kot je še opozoril Luskovec, investicijske zmožnosti Elektra Gorenjska zmanjšujejo visoka pričakovanja (državnih) lastnikov glede izplačila dividend, samo drugo leto jih morajo izplačati dva milijona evrov. V Acroniju s tem nimajo težav, je pristavila Marjanovičeva, saj si ruski lastniki v sedmih letih niso izplačali niti evra dividende in ves dobiček puščajo za razvoj podjetja.

O pozitivnih trendih v poslovanju njunih podjetij sta poročala tudi Jurij Mežnarič iz Aerodroma Ljubljana in Zvone Torkar iz Domela.