Spremenili lovne dobe

Pred dnevi je začela veljati spremenjena uredba o določitvi divjadi in lovnih dob, ki med divjad uvršča tudi šakala, podaljšuje lovno dobo za nekatere vrste divjadi in dovoljuje uporabo lovke za lovljenje vseh vrst divjadi.

Kranj – V Sloveniji so šakale prvič zaznali v zimi 1952/1953, redno jih opažajo vse od 1980. leta dalje. V zadnjih dveh desetletjih jih je vse več, to se tudi ujema z izjemnim porastom njihovega števila v jugovzhodni Evropi in v sosednjih državah. Pri nas jih je največ na Primorskem, v osrednji Sloveniji in vse do Bovškega na severozahodu, na Gorenjskem jih doslej še niso zaznali. Iz držav, kjer jih je veliko, poročajo, da povzročajo škodo pri domačih živalih, predvsem pri jagnjetih, napadajo mladiče in odraslo srnjad, poljske zajce in poljske kure, izogibajo pa se jih tudi lisice, ki se zato vedno bolj približujejo naseljem. V Sloveniji jih bo možno od 1. julija do 15. marca – enako kot lisico, ki ima šakalu podobne življenjske navade.

Podaljšanje lovne dobe pri jelenjadi

Z uredbo so spremenili tudi lovne dobe za nekatere vrste divjadi. Pri navadnem jelenu in damjaku so jo za en mesec, do konca januarja, podaljšali za teleta obeh spolov ter za junico in lanščaka. Tako so se odločili predvsem zato, da bi upravljavci lovišč lažje izvedli načrtovani odstrel in pravočasno preprečili nadaljnjo škodo na kmetijskih površinah in v gozdovih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jim je že doslej skoraj vsako leto izdajalo odločbe za izredni poseg v populacijo navadnega jelena, in sicer jim je lovno dobo za teleta in enoletne živali obeh spolov podaljšalo vsaj do konca marca.

Merjasca bo možno loviti vse leto

Po zdaj veljavni uredbi je divjega merjasca dovoljeno loviti od 1. aprila do 31. januarja, po novem ga bo zaradi porasta števila in prostorske razširjenosti dovoljeno vse leto, od 1. januarja do 31. decembra, vendar pa bodo za lov še vedno veljala etična merila in določila zakona o divjadi in lovstvu, še zlasti snežne razmere. Lovna doba za pižmovko, ki je tako kot nutrija tujerodna vrsta, se podaljšuje na vse leto, doslej jo je bilo možno loviti od 1. avgusta do 31. marca. Sprememba je tudi pri lovni dobi za fazana: doslej so ga lovili od 1. septembra do 15. januarja, po novem ga bodo lahko poldrugi mesec dlje, do 28. februarja. Šojo, sivo vrano in srako, vse tri vrste iz družine vranov, v lovstvu in lovskem načrtovanju zaradi sorodnosti in podobne ekologije obravnavajo kot enotno skupino, stara uredba pa za vsako vrsto določa različno lovno dobo – za srako od 1. avgusta do 28. februarja, za sivo vrano od 10. avgusta do 28. februarja, za šojo pa od 20. avgusta do 28. februarja. Nova uredba za vse tri vrste določa enako lovno dobo – od 1. avgusta do 28. februarja.

Uporaba lovk tudi za lovske namene

V Sloveniji je dovoljena uporaba treh vrst pasti. Z dvigalko je možno loviti lisico, kuno zlatico in kuno belico, pižmovko, nutrijo in polha, z drevesnim pahom le kuno belico in kuno zlatico, z lovko pa vso divjad, vendar le za raziskovalne namene in za odlov živih živali zaradi preselitve. Po novem bo lovko možno uporabljati tudi za uravnavanje številčnosti divjadi, ki povzroča škodo na lovnih in nelovnih površinah. Da bi preprečili morebitno zlorabo lovke, bo uporaba mogoča le z dovoljenjem ministra, pristojnega za divjad in lovstvo, ki bo v dovoljenju za odlov tudi določil, ali naj bi tako ujeto divjad preselili, jo usmrtili ... V Srednji Evropi so se lovke že izkazale kot najučinkovitejše pasti pri lovu na lisice, ki so tudi v naših loviščih največji plenilci male divjadi, gozdnih kur in domačih živali. Tudi pri lovu na sivo vrano v svetu zlasti v mestnem okolju uporabljajo mrežne pasti.