Z elektrarnami iz dopolnilne dejavnosti v d. o. o. ali s. p.

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 2. december 2014 / 10:24

Gorenjska kmetijsko gozdarska zbornica zahteva spremembo uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, zahtevo pa je podkrepila s protestno noto, ki jo je podpisalo okoli štirideset kmetov, lastnikov malih vodnih in fotovoltaičnih elektrarn.

Kranj – Nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, ki je začela veljati 8. avgusta letos, iz seznama dovoljenih tovrstnih dejavnosti izključuje proizvodnjo in prodajo električne energije iz malih vodnih, vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn, še naprej pa omogoča v okviru dopolnilne dejavnosti opravljati proizvodnjo in prodajo energije iz lesne biomase ter iz gnoja, gnojnice in rastlinskega substrata. Od kmetij, ki proizvodnjo in prodajo energije iz vodnih, vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn opravljajo kot dopolnilno dejavnost, zahteva, da jo do konca prihodnjega leta organizirajo v okviru družbe z omejeno odgovornostjo ali jo začnejo opravljati kot samostojni podjetniki.

Ko so člani sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na seji prejšnji četrtek obravnavali novo uredbo, so sprejeli sklep, s katerim zahtevajo od države, da do začetka leta 2016 spremeni uredbo, s katero bi bilo še naprej možno proizvajati in prodajati električno energijo iz vodnih in fotovoltaičnih elektrarn v okviru dopolnilne dejavnosti. Zahtevi so dodali protest, ki ga je podpisalo okrog štirideset lastnikov vodnih in fotovoltaičnih elektrarn na Gorenjskem. Kot so zapisali v protest, nasprotujejo spremembi uredbe, s katero jim je država oz. zakonodajalec samovoljno spremenil pogoje za opravljanje dejavnosti. »Za nobeno ceno si ne želimo odvzeti že dodeljene pravice, na podlagi te pravice, takratnih predpisov in dovoljenj smo tudi financirali investicijo na kmetiji z zaslužkom iz kmetijske dejavnosti, ki je še vedno naša glavna dejavnost,« so zapisali v protest in dodali, da bo druga organizacijska oblika za opravljanje dejavnosti (d. o. o., s. p.) prinesla nekajkrat višje izdatke, zastavlja pa se tudi vprašanje odplačevanja posojil, ki so jih kmetje najeli za postavitev fotovoltatične elektrarne. Zaplet bo še toliko večji na kmetijah, ki v okviru dopolnilne dejavnosti poleg pridobivanja sončne energije opravlja še kakšno drugo dejavnost, na primer storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Takšna kmetija bo morala voditi dvojno knjigovodstvo – posebej za »fotovoltaiko«, ki jo bo na podlagi sedanje uredbe treba organizirati v okviru d. o. o. ali s. p., in posebej za ostale dopolnilne dejavnosti.