Escherichia coli (E. coli), nevarna bakterija, ki povzroča razne črevesne okužbe. / Foto: Wikipedija

Nevarnost iz mikrosveta

Na tem mestu pišemo največkrat o velikih rečeh, ki se godijo v »ta velikem« svetu. To pot pa opozorimo na nevarnost, ki temu velikemu svetu grozi iz najmanjših svetov, v katerih živijo smrtonosne bakterije in virusi …

Na fronti med bakterijami in antibiotiki

»Nevarne in hkrati proti antibiotikom odporne bakterije so vsepovsod. To je in bo del našega vsakdana. Tako pač deluje narava in človek ni izvzet.« Tako je pojav t. i. superbakterij označil slovenski mikrobiolog Miha Avberšek. Kot posebno nevarne navaja bakterije, ki vsebujejo zločesti encim NDM-1. In kaj je to? »NDM-1 je encim, ki ga v osnovi najdemo v bakterijah E. coli in K. pneumoniae, prvič pa so ga odkrili leta 2008 v švedskem bolniku indijskega porekla, ki se je pred prihodom v švedsko bolnišnico zdravil v Indiji. Gen NDM-1 bakteriji omogoča proizvodnjo istoimenskega encima, ta pa bakteriji omogoča odpornost proti skoraj vsem beta-laktam antibiotikom, vključno s karbapenemi … Za zdaj sta proti bakterijam z genom NDM-1 učinkovita le dva antibiotika – tigeciklin in kolistin. Zato je po podatkih britanskih zdravstvenih oblasti okužba lahko srednje do smrtno nevarna, zlasti pri kroničnih bolnikih. Karbapenemi so sicer antibiotiki s širokim spektrom delovanja, ki se uporabljajo kot zadnji 'obrambni zid' pri zdravljenju okužb, ki jih povzročajo bakterije E. coli in K. pneumoniae. Večina primerov je bila do zdaj odkrita v Indiji, Pakistanu in Bangladešu, o obolenjih pa so poročali tudi v Veliki Britaniji, ZDA, Franciji, na Švedskem, v Avstraliji, Hongkongu, Kanadi, Belgiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Keniji, Omanu in zdaj tudi v Srbiji in BiH. Vsi primeri, ki so bili odkriti zunaj indijske podceline, pa so bili povezani z uporabo zdravstvenih storitev na tistem območju.« Čeprav živijo v mikrosvetu, so bakterije zelo mobilne tudi v velikem. »Bakterije se ne ozirajo na geografijo, temveč rastejo povsod, kjer imajo ustrezne pogoje. To pa je po navadi tam, kjer imajo dobre razmere za rast in zagotovljena hranila – lahko tudi samo v kapljici umazanije na vaši mizi ali na vaših rokah. V sodobnem, globaliziranem svetu imajo na voljo tudi precej hitrih letalskih povezav, tudi medcelinskih, zato je iluzorno pričakovati, da mikroorganizmi ne bodo izkoristili take priložnosti za potovanja …« To nevarnost iz mikrosveta povečuje dejstvo, da antibiotike uporabljamo preveč pogosto in tudi zato so vse manj učinkoviti. »Antibiotiki so zdravila, ki zelo učinkovito zdravijo bakterijske okužbe, zato jih seveda uporabljamo kar se da na široko. Ta uporaba presega tisto, ki bi bila nujno potrebna za zdravljenje bakterijskih okužb!« Tako razmišlja prof. dr. Bojana Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In doda: »Mislim, da se gibamo nekako na robu kraterja te katastrofe protimikrobne odpornosti. Človek je namreč v odnosu do bakterij v času, ko je imel v rokah učinkovite antibiotike, pokazal kar precejšnjo prevzetnost. A narava je močnejša od človeka, svet mikroorganizmov je močnejši!« Piko na i doda prof. dr. Katja Seme z Medicinske fakultete v Ljub­ljani: »Mi zagotovo vemo, da so bakterije vselej ne le korak, ampak nekaj korakov pred nami. Če se spustimo na raven posameznika, je žal za nekatere bolnike ta čas že prišel. Za tiste, ki imajo hude okužbe s popolnoma odpornimi bakterijami, je že zdaj prepozno.« (Vir: MMC RTV SLO) – Trudimo se torej za svoje zdravje. Ko zbolimo, je lahko že prepozno.

Najvplivnejši tega sveta

Ameriška revija Forbes je tudi letos objavila lestvico stotih najvplivnejših osebnosti tega sveta (»The World's Most Powerful People«). Prvi trije: predsedniki Vladimir Putin, Barack Obama in Ši Jinping, četrti je papež Frančišek in peta Angela Merkel; sledijo Jenet Yellen, guvernerka ameriške centralne banke, Bill Gates, prvi mož evropske centralne banke Mario Draghi, lastnika Googla Larry Page in Sergey Brin, deseti je britanski premier David Cameron. Žensk je na seznamu le 12 od sto. Angeli Merkel delajo družbo brazilska predsednica Dilma Rousseff, predsednica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, voditeljica Svetovne zdravstvene organizacije Margaret Chan in izvršna direktorica IBM Ginni Rometty. Med novinkami na seznamu sta predsednica General Motorsa Mary Barra in Avstralka Gina Rinehart, »kraljica svetovne trgovine z železom« …

Rusija s Putinom vztraja

Pa navedimo še eno od zadnjih izjav domnevno najvplivnejšega moža tega sveta: »Ne bomo pustili, da nas izolirajo za novo železno zaveso.« Njegov zunanji minister Sergej Lavrov pa doda: »Zahodni voditelji so javno priznali, da želijo s sankcijami škodovati ruskemu gospodarstvu in zanetiti javne proteste. Zahod ne želi spremeniti ruske politike. Spremeniti želi režim.« Hm.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 25. april 2007 / 07:00

Pravico imamo, da nas ne boli!

Bolečina je nekaj, kar nas vedno spremlja, vendar se odnos do nje ne spreminja (pre)počasi. Odpor do nekaterih sredstev proti bolečinam je močan, čeprav je farmacija ravno na tem področju v zadnjih le...

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / sreda, 7. februar 2024 / 23:00

Muzej preteklosti

Zabreznica – V Zabreznici se skriva edinstvena zbirka starih predmetov, orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmečkih opravilih. Ta zakladnica preteklosti je delo ljubiteljskega zb...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Narastki iz kaš

Kaše so izredno hranljivo in uporabno živilo. Iz njih lahko naredimo narastke, tako na slan kot tudi sladek način. Take jedi so še posebej priročne, saj se naredijo v večji količini in do naslednje...

GG Plus / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Montaignovi Eseji končno vsi v slovenščini

Eseji I–III so svetovna filozofska klasika, v stolpu svojega gradu v Akvitaniji jih je v 16. stoletju spisal francoski renesančni humanist Michel de Montaigne (1533–1592). Zdaj smo jih končno dobili t...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 16:22

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, Tanja! Zanima me, ali bom kdaj babica. Imam sina in hčerko, oba imata partnerja, hčerka tudi živi pri fantu, sin je še doma, in kot kaže, bosta s »ta mlado« skupaj zaživela v...

Kronika / sreda, 7. februar 2024 / 16:21

Raziskava: upad pripetosti otrok

Tudi letos projekt Pasavček: slovenski policisti so lani ugotovili 4020, v letu 2022 pa 4701 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih.