Zlatoporočenca Viktorijo in Ludvika so družinski člani in prijatelji pred kranjsko Mestno hišo – kot se za zlato poroko spodobi – pričakali z rižem. / Foto: Matic Zorman

Zlata Viktorija in Ludvik

Pred kratkim sta petdeset let skupnega življenja praznovala Viktorija in Ludvik Kavčič iz Stražišča.

Zlatoporočenca sta si v soboto v kranjski Mestni hiši ponovno obljubila spoštovanje in skrb drug za drugega ter si ob poročni zaobljubi izmenjala prstana.

Gospa Viktorija se je rodila v družini Stare, mami Ivanki in očetu Mihu. Mladost je preživela v Švabski vasi ob bratu Stanku in sestrah Marici, Jožici in Ivici. V Kranju je obiskovala srednjo administrativno šolo, kasneje pa se je zaposlila na Okraju. Nekaj časa je delala v Iskri, nato pa kot nabavnica v Savi. Leta 1979 se je zaposlila v moževem podjetju, kjer je skrbela za računovodstvo, administracijo ter mnogo drugega, kar je bilo treba postoriti.

Gospod Ludvik izhaja iz Žirov. Mama Frančiška in oče Franc sta imela tam gostilno Pri Nacku. Že v njegovem zgodnjem otroštvu so gostilno prodali ter se z vso družino: sestrami Julko, Rezko in Tilko ter brati Jožetom, Francom in Janezom, preselili v Stražišče. Očeta je izgubil pri komaj osmih letih, zato je skrb za družino padla na mamina pleča. Po končani osnovni šoli se je – tudi po mamini želji – vpisal na srednjo orodjarsko šolo. Tako je postal orodjar, se zaposlil v Iskri, zelo kmalu pa je odkril svojo podjetniško žilico in zaplaval v samostojne podjetniške vode. Še danes, po petinštiridesetih letih, podjetje zakoncev Kavčič še vedno uspešno posluje – razvilo se je v sodobno podjetje Precizium s petnajstimi zaposlenimi, Ludvik in Vika pa sta pri delu še vedno aktivna.

Če vprašamo gospoda Ludvika, kje sta se z gospo Viko spoznala, bo povedal, da v Hotemažah na veselici leta 1963: povabil jo je na ples in hitro je preskočila iskra ljubezni. Poročila sta se 21. novembra 1964, po nekaj letih se jima je rodila hči Tanja, zakonca pa sta ljubeče skrbela za oba, tako za Tanjo kot njenega polbrata Ljuba. Zdaj imata že skoraj odrasle vnuke: Uroša, Teo, Tajdo in Lino.

Zlatoporočenca sta še vedno vitalna ter polna pozitivne življenjske energije, odnose pa bosta – kot vedno – še naprej gradila na ljubezni in medsebojnem spoštovanju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Domžale / sobota, 27. november 2021 / 18:34

Šumberk privlačen tudi za kolesarje

Priljubljen hrib nad Domžalami je dobil poligon za gorske kolesarje, ki bodo odslej lahko vozili ločeno od poti za pešce.

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / sreda, 8. februar 2023 / 20:45

V Vrbi so se poleg velikih mož slovenske kulture spomnili tudi ustvarjalnih žensk

Vrba – Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo danes znova posebej živahno v vaseh pod Stolom in ob rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, kjer je na osrednji slovesnosti zbrane n...

Žirovnica / sreda, 8. februar 2023 / 20:52

V Vrbi so se poleg velikih mož slovenske kulture spomnili tudi ustvarjalnih žensk

Vrba – Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo danes znova posebej živahno v vaseh pod Stolom in ob rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, kjer je na osrednji slovesnosti zbrane n...

Kranj / sreda, 8. februar 2023 / 19:34

Prešernov smenj v Kranju zavrtel čas nazaj v 19. stoletje

Kranj – Na današnji slovenski kulturni praznik se v Kranju znova odvija Prešernov smenj, ki letos praznuje okrogli jubilej, saj mineva 20 let od prve izvedbe. Pestro dogajanje je mesto znova vrnilo...

Razvedrilo / sreda, 8. februar 2023 / 19:17

Za abrahama so ji okrasili stojnico

Simono Kejžar s Polj v Bohinju ob sobotah najdete na tržnici v Bohinjski Bistrici. Tržnica je v neposredni bližini Gostilnice Štrudl, tako rekoč v središču kraja. Zadnje čase Kejžarjevi pri prodaji...

Zanimivosti / sreda, 8. februar 2023 / 19:16

Za konja, 34. del

Bil je dan cvetnega petka 1944. leta. Škofjeloški odred je skupaj z nekaterimi enotami IX. Korpusa zasedel prostrana pobočja Blegoša. Kakor že tolikokrat preje smo tudi tokrat upali, da bomo na teh...