Kamniške »fabrike« v muzeju
V Medobčinskem muzeju Kamnik so v torek odprli zanimivo razstavo Kam so šle vse fabrike? o usodah sedmih nekdaj zelo uspešnih kamniških tovarn. Razstavo spremlja tudi izviren Mali besednjak kamniške industrije.
Razstava bo na ogled še vse leto 2015, v sklopu projekta pa se bodo v muzeju zvrstili različni dogodki, kot so: spominski večeri, okrogla miza o perspektivah kamniške industrije, razstava Likovne upodobitve kamniške industrije, projekcije filmov o stari kamniški industriji idr.
Kamnik – Razstava predstavlja zgodbe sedmih najpomembnejših kamniških tovarn: Titana, Svilanita, Kika, Ete, Svita, Utoka in Stola, ki imajo svoje korenine na koncu devetnajstega ali na začetku dvajsetega stoletja, vse pa so nastale predvsem na pobudo podjetnih posameznikov.
Razvijale in izdelovale so izdelke, na katere so Kamničani ponosni še danes, zato so si številni na odprtju z veseljem ogledali denimo poslikane kozarce za Etino gorčico, pa Titanove mlinčke za meso ali krušne drobtine, sloviti stol rex, Utokove usnjene izdelke, slovite majolike … »Nekaj predmetov smo že imeli v našem muzeju, precej pa so nam jih prinesli občani, nekdanji delavci teh tovarn. Poleg tega se je nabralo zelo veliko dokumentov in fotografij in po gradivu sodeč, bi si prav vsaka tovarna zaslužila svojo razstavo in knjigo,« nam je povedal avtor razstave, muzejski dokumentalist Marko Kumer, ki se je projekta lotil že pred skoraj letom in pol, ob lanskoletnem festivalu Kamfest, ko je zametke tokratne razstave skupaj z Goranom Završnikom in Matjažem Jugom iz Kulturnega društva Priden možic postavil v Parku Evropa v središču Kamnika. A tema si je upravičeno zaslužila več strokovne pozornosti, kar dokazuje tudi veliko zanimanje Kamničanov. In kam so torej šle kamniške tovarne? »Stola ni več, barutane, torej KIK-a, tudi ni več, Utok je od vseh najbolj mrtev, saj za njim ni ostala niti stavba. Eta še relativno dobro dela, a je treba vedeti, da je danes zaposlenih zgolj desetina iz tiste kvote, ki je delala na vrhuncu tovarne. Titan še dela ključavnice, a ga je polovica v francoski lasti. Od Svita ni ostalo praktično nič, razen – podobno kot pri Stolu – vrsta malih podjetij, a blagovne znamke ni več. Svilanit še dela, a je imel včasih 1200 zaposlenih, danes pa jih ima 120,« nam je na odprtju še povedal Kumer, ki je ob predstavitvi vsake tovarne posebej pripravil tudi kratke filme, ki jih je posnel skupaj z mladimi iz Mladinskega centra Kotlovnica.
Razstave ne spremlja klasičen razstavni katalog, ampak Mali besednjak kamniške industrije, kjer so vsi pojmi, tudi izrazi, predstavljeni po abecednem redu. V besednjaku se tako na primer poleg samih tovarn, njihovih izdelkov in pomembnih posameznikov znajdejo opisi izrazov, ki so bili del delavskega vsakdana: čik pavze, sindikati, stavke, prvi maj … in tudi 'ženske moških sanj' – tradicionalna ikonografija moških garderobnih omaric.