Sprejemajo dvoletni proračun

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Žirovnica / ponedeljek, 24. november 2014 / 10:01

V občini Žirovnica so začeli sprejemati proračuna za leti 2015 in 2016.

Žirovnica – Na prvi redni seji so se v četrtek sestali žirovniški občinski svetniki in obravnavali predlog proračunov za leti 2015 in 2016. Kot je dejal župan Leopold Pogačar, v občini že nekaj let sprejemajo dvoletni proračun; to je v skladu s priporočilom finančnega ministrstva, hkrati pa je to dobro z vidika načrtovanja in financiranja investicij.

V letu 2015 so načrtovani celotni prihodki v višini 4 milijone evrov, celotni odhodki pa v višini 5,4 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 1,4 milijona evrov, pri čemer bodo 1,1 milijona pokrili s sredstvi na računih, za 270 tisoč evrov pa naj bi se občina zadolžila. Dobršen del proračunskega denarja bo namenjen za investicije, in sicer prek tri milijone evrov. Največja investicija bo dokončanje gradnje kanalizacije v sklopu projekta GORKI in ostale infrastrukture, za ta namen bo šlo nekaj več kot milijon evrov, za dokončanje gradnje prizidka k osnovni šoli bodo namenili 832 tisoč evrov, za gradnjo občinskih stanovanj na Selu pa dobrega pol milijona evrov. V letu 2016 pa naj bi celotni prihodki proračuna znašali 3,4 milijona evrov, odhodki 3,8 milijona evrov, proračunski primanjkljaj pa naj bi pokrili z zadolžitvijo v višini 340 tisoč evrov. Po sedanjih načrtih naj bi bila največja investicija v letu 2016 gradnja kanalizacije na Bregu, začeli naj bi tudi drugo fazo gradnje pločnika med Zabreznico in Breznico ter začeli postopek priprave prostorskih dokumentov za obvoznico mimo Vrbe. Ob tem je župan poudaril, da je zadolževanje predvideno zato, da se proračun uravnovesi na strani prihodkov in odhodkov. Toda: »Do zadolževanja pa ne bo pri­šlo, ker denarni tok in investicije tečejo drugače od plana. V planu proračuna 2016 še ni predviden ostanek, ki v letu 2015 zanesljivo bo, tako kot je v letu 2014 ostanek znašal okoli 1,1 milijona evrov. Ravno tako še nismo planirali morebitnih sredstev sofinanciranja projektov, ker zadnja finančna perspektiva še ni operativna. Ker država zamuja z ukrepi, sofinanciranja v prihodnosti še niso točno znana. Če bi 213 občin čakalo na državo, sploh ne bi mogli sprejemati proračunov. Lahko si samo predstavljamo, kaj bi to pomenilo, glede na to, da 90 odstotkov investicij v državi vodijo občine.«