Kjer ne zmore narava, pomaga človek

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 24. november 2014 / 12:42

V zavodu za gozdove dajejo pri obnovi poškodovanih gozdov prednost naravnemu pomlajevanju, a brez sajenja sadik vendarle ne gre.

Praprotna Polica – Lastniki gozdov na območju kranjske krajevne enote zavoda za gozdove bodo večino od žleda poškodovanih gozdov poskušali obnoviti po naravni poti, predvsem v ravninskih gozdovih pa bodo večje jase, ki so nastale po spravilu »podrtije«, posadili s sadikami gozdnega drevja. »Ocenjujemo, da bo umetne obnove manj kot deset hektarjev,« je dejal vodja enote Martin Umek, ki je v soboto skupaj z gozdarko Karmen Nunar po strokovni plati usmerjal pogozdovanje v prostovoljski akciji zavoda za gozdove in zveze tabornikov Obnovimo slovenske gozdove. Več kot trideset prostovoljcev, med njimi je bila približno polovica tabornikov, je pogozdovalo gozdove na dveh lokacijah – v gozdu Franca Mačka v bližini Praprotne Police in v gozdu Davida Kepica iz Cerkelj na območju med brniškim letališčem in vasjo Voglje. Skupno so posadili okrog osemsto sadik, od tega dve tretjini listavcev (gorskega javorja in češnje) in tretjino smreke. »Listavci hitreje zapolnijo prazni prostor, preprečijo razraščanje robide in prispevajo k temu, da so sestoji bolj stabilni,« je dejal Umek in prostovoljcem pojasnil, da je za pogozditev enega hektarja potrebno okrog dva tisoč sadik in da je to tudi precejšen strošek. Posaditev enega hektarja smreke, zaščita sadik in potlej vsakoletna obžetev stane približno pet tisoč evrov, pri listavcih je znesek še višji, okrog dvanajst tisoč evrov.

Prostovoljci so prišli na delovno akcijo dobro opremljeni – z rovnicami in motikami za kopanje jamic pa tudi z vrečkami in torbami za prenašanje sadik. »Ko smo slišali, da zbirajo prostovoljce za pogozdovanje, smo rekli – gremo, bomo kot družina vse dopoldne skupaj in še kaj koristnega bomo naredili,« je dejal Mitja Milič z Visokega (v družbi žene Urše, hčerke Maše in sina Jona) in dodal, da še nikdar v življenju ni sadil sadik gozdnega drevja. »Tudi sama sem lastnica gozda, vendar mi žled ni povzročil škode,« je povedala Sergeja Kolendo iz Škofje Loke, ki se je akcije udeležila skupaj s hčerko Hano. Lastnik gozda Franc Maček je prostovoljcem pomagal tako, da jim je s »svedrom« vrtal luknje za posaditev, in kajpak tudi z nasveti o sadnji sadik: »Ne sadite jih preveč plitvo ali preveč globoko, narazen naj bodo vsaj dva metra, korenine zasujte s prstjo in ne z mahom in iglicami, prst okrog sadike poteptajte, ne sadite na poti ...«

V kratkem času posekali več kot dveletni etat

V gozdovih, ki jih »pokriva« kranjska enota zavoda za gozdove, je februarski žled po oceni gozdarjev poškodoval okrog 82 tisoč kubičnih metrov iglavcev in dobrih 57 tisoč »kubikov« listavcev. Lastniki so do 17. oktobra pospravili blizu 50 tisoč kubičnih metrov iglavcev in skoraj 19 tisoč »kubikov« listavcev, pri tem pa so deleži pospravljenega drevja večji v zasebnih kot v državnih gozdovih. »Večino zasebnih lastnikov lahko pohvalimo za opravljeno delo, saj so v kratkem obdobju posekali in pospravili količine, ki ustrezajo od dve- do triletnemu etatu,« je dejal Martin Umek. V revirju Velesovo, kjer je v soboto potekala ena od prostovoljskih akcij, so lastniki po besedah revirne gozdarke Karmen Nunar pri spravilu zaradi nevarnosti lubadarja dali prednost iglavcem, še zlasti smreki. Na Mačkovi kmetiji, kjer gospodarijo z enajst hektarjev veliko gozdno posestjo, sta jim lanski t. i. Martinov veter in letošnji žled poškodovala okrog štiristo kubičnih metrov pretežno drobnejšega drevja, še zlasti na parceli nedaleč od Praprotne Police. »Doslej smo pospravili tri četrtine »podrtije«, vrednejši les nam je uspelo prodati, drobni les na kupih čaka na kupca,« je dejal gospodar Franc in dodal, da bo gozd tudi po umetni obnovi zelo na udaru, saj bo na robu načrtovane poslovne cone.