Glasbena zahvala Janezu Petjaku
Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij bosta v ponedeljek ob 19. uri v dvorani igralnice v Vrbi/Velden podelili Rizzijevo nagrado avstrijskemu pisatelju Petru Turriniju.
Rodoljub z vedro pojočo dušo je za 84–letnega organista, zborovodjo in skladatelja Janeza Petjaka iz Štebna/St. Stefan pri Globasnici/Globasnitz zapisal novinar slovenskih Novic iz Celovca Emanuel Polanšek. Kot samouk se je pri šestnajstih letih lotil igranja na orgle in klavir, za katera je sedel, če je le imel čas. Glasbeni talent je podedoval po mami, ki je otroke, bilo jih je šest, učila slovenske pesmi in besede. Šole so bile takrat samo nemške. Janezu je pri glasbenem zorenju najprej pomagal tedanji globaški organist Kariš, nato pa je v prvih letih po drugi svetovni vojni znanje bogatil na orglarski šoli v Celovcu in na pevovodskem tečaju v Ljubljani ter kasneje še na tečaju za organiste na celovškem konservatoriju. Izučeni zidar, poklic je podedoval po očetu, pušča za seboj neverjetno glasbeno in pevsko bogastvo, ki obsega harmonizacijo okrog 150 cerkvenih pesmi, sedem slovenskih maš, več psalmov in priredbe okrog 120 narodnih pesmi za moški in mešani zbor. Že 66 let vodi cerkveni pevski zbor v domači župniji, dolg pa je tudi seznam zborov in skupin iz Štebna in Globasnice ter drugih krajev v Podjuni, ki jih je vodil od leta 1948 dalje. Poleg domačega cerkvenega vodi sedaj tudi pliberški mešani pevski zbor upokojencev.
Prav nič nenavadnega ni, če so se Slovenci v Podjuni na poseben način spomnili svojega rojaka in se mu zahvalili, ker se že skoraj sedemdeset let nesebično, skoraj idealistično razdaja za svoj narod, za njegovo kulturo, njegovo glasbo in pesem. Pevec in zborovodja Branko Hudl je nagovoril skladatelja in zborovodjo Edija Oražeja, da je Petjakova dela strnil v kantato z naslovom K Bogu pred oltar. Moči so združili Slovensko kulturno društvo Globasnica, pevski zbori iz Podjune in Koroški godalni orkester. Skupaj skoraj 100 pevcev in glasbenikov. Poleg Branka Hudla in Edija Oražeja sta pri izvedbi projekta sodelovala dirigent Davorin Mori iz Slovenj Gradca in zborovodkinja Petra Straunik, tudi iz Slovenj Gradca. Krstna izvedba kantate je bila 8. novembra v Šmihelu, nato pa še v Borovljah, v Št. Primožu in v nedeljo v Št. Jakobu v Rožu, povsod v polnih farnih cerkvah.