Medalj ne šteje več

"Uživam v naravi, rad grem v hribe, rad se udeležujem različnih tekaških tekmovanj. Osvojil sem številne pokale in medalje in teh že dolgo ne štejem več," pravi Jože Kirm iz Kovorja, ki bi šel rad tudi na najbolj slovite maratone po svetu, najbolj pa si želi v New York.

Kovor pri Tržiču - »Od malega sem rad počel različne stvari, saj enostavno nisem znal biti pri miru. Rad sem smučal, s prijatelji smo šli na skakalnico, užival sem na kolesu. Tudi tekel sem rad, hodil v hribe in bil, kadar je bilo le mogoče, zunaj, v naravi, « pravi Jože Kirm, ki se je nato odločil, da se preizkusi tudi na tekmovanjih.

»Moja prva tekma je bila leta 1986, ko smo tekli iz Leš na Dobrčo. Istega leta sem šel nato tudi na tekmo iz Preddvora na Kališče. Na prvi tekmi sem bil drugi, na drugi tretji. Spoznal sem nove prijatelje, začeli smo skupaj trenirati in tako je tek enostavno postal del mojega življenja,« pravi Jože, ki se sicer nikoli ni včlanil v katerega od atletskih klubov, je pa član Tržiških strel.

V več kot petindvajsetih letih je nastopal na različnih tekaških prireditvah po Sloveniji in v tujini. »Naredil sem slovenski pokal, prekmurski, notranjski, dolenjski, primorski ter seveda gorenjski pokal. Tako sem spoznal vso Slovenijo. Vmes sem hodil tudi na teke v tujino. Tako sem bil že na berlinskem maratonu, na maratonu v Stockholmu, na romantičnem maratonu v Nemčiji, kjer sem odtekel tudi svoj najboljši maraton, saj sem za 42 kilometrov porabil natančno tri ure. Letos sem šel v Francijo na pariški maraton, tekel sem na maratonu v Münchnu v Nemčiji. Zelo si želim iti tudi na maraton v New York, vendar pa je strošek za pot in bivanje prek luže tako velik, da si ga zaenkrat še nisem mogel privoščiti. Rabi bi šel tudi v Rim, pa v London,« pravi Jože, ki je letos za startnine na tekmovanjih odštel okoli tisoč petsto evrov.

»Kljub temu da sem samo letos osvojil 35 medalj, ob tem pa še nekaj pokalov, se to finančno gledano ne izplača. Saj dobim kakšno praktično darilo, vendar pa letno porabim vsaj štiri pare športnih copat, precej denarja gre za prevoze na tekme. Zaposlen sem kot vzdrževalec pri Peku, kjer so mi letos plačali startnino za nastop v Münchnu, toda stroškov je kar nekaj. Vendar pa v teku uživam, rad tečem v naravi, vmes pa za svojo dušo sestavim še kakšno pesmico,« pravi Jože Kirm, ki medalj že dolgo ne šteje več. »Gotovo jih bi bilo čez tristo. Na tekme namreč vedno grem z namenom, da bi tekel po najboljših močeh. Tako v svoji kategoriji navadno osvajam najvišja mesta, tudi v absolutni pa sem navadno v Sloveniji do petnajstega mesta,« še pravi Jože.