Viva Espanija! Učitelji stavkajo (3. del)
Na sprehodu po Soriji, med spoznavanjem pesnikov in občudovanjem narave, so moški vneto debatirali o religiji. Belgijo sta zastopala dva učitelja: računalničar, ki je bil tudi vodja celotnega projekta, ter ravnatelj – eden od štirih na šoli, ki je pred tem učil tudi religijo. Prileten možak, veder, hudomušen in čil. S kolegom sta se neprestano hecala. Kolega – Kun mu je ime – je aktiven desni politik, ravnatelj širok in toleranten. Nemalo problemov je z otroki priseljencev, vendar takšno je dejstvo. Globalizacija je prinesla tudi to. Pravita, da ni problem, ko se stepejo med seboj fantje. Kadar se stepejo punce, tedaj pa morata nemudoma poklicati starše. Ravnatelj je Kuna neprestano na smešen način drezal o politiki, Kun pa njega o ravnateljstvu in starosti. Kako modro se je znati hecati na svoj račun. Z Belgijci smo se najbolje ujeli, že od vsega začetka. Na koncu smo ugotovili, da smo majhen narod in se želimo družiti. Nemški kolega Andreas je učil tudi neke vrste sociologijo. V moški ekipi je bil še moj kolega, ki je tudi sociolog. Tako so moški modrovali o religiji. Da, ne, zakaj, kako … Zvečer so ženskam le razkrili, kaj je bila glavna poanta pogovora. In moder odgovor: najprej jaz, potem družina in na koncu služba. Torej govorili so o vrednotah. V kateri predmet pa naj to danes stlačimo? V vsakega po malem ali v nobenega nič. Vse je tako natrpano in na koncu kot Damoklejev meč visi svetinja – matura. Vsi se strinjamo, da je to brez veze. Celo nemški sistem je čuden. Vsaka pokrajina ima svojo maturo in svoj sistem. Za vpis na univerzo je včasih treba opravljati še sprejemne izpite, odvisno od številčnosti populacije. Nemci so odšli domov en dan prej, v petek, ne v soboto, tako kot drugi. Češ da imajo potem počitnice in nekateri dijaki potujejo. V resnici pa učitelji niso pripravljeni delati ob sobotah in popoldne. Takole razlagajo. Nemško gospodarstvo je v vzponu, vsi imajo večje plače, dobivajo 13. in 14. plačo. Učiteljske plače pa so enake. In učitelji so ukinili kulturne dni, športne dni, delovne sobote … Če ni večje plače, potem manj delajmo. Ne pritožujejo se dijaki, niti starši. In doma mi Janez razloži, da se uspešno gospodarstvo meri tudi v tem, koliko uspe brzdati javni sektor. In tu smo najprej na vrsti učitelji in zdravstveni delavci. Hvala. Da je to možno na več načinov, vendar je razbohotenje javne uprave lahko velika grožnja gospodarstvu. Na Norveškem so učitelji stavkali proti zahtevi po 37,5-urni delovni prisotnosti na teden v šoli. To je sporno za vse učitelje. Naše delo ni le v šoli, morda najpomembnejše je doma (priprave, študij, popravljanje testov, sestavljanje kontrolnih nalog …). V Španiji pa so stavkali dijaki, ravno ko smo bili tam. Niti španski dijaki niso natančno vedeli, zakaj!!!
Tako se je naša Španija končala. Če sem čisto iskrena, me vse skupaj močno spominja na »bratstvo in enostnost«. Ves konglomerat EU je potrebno spoznati, združevati, skupaj živeti, ustvarjati. Ohranjati, se spoštovati in napredovati. En takšen mali kamenček so tudi šolski projekti in naš Comenius.