Direktor, ki ostaja tudi zdravnik

»Ta trenutek je v zdravstvu zaradi pomanjkanja denarja izredno težko. Zdravstveni sistem v veliki meri deluje predvsem zaradi velike večine zdravstvenih delavcev, ki svoje delo opravljajo s srcem in požrtvovalnostjo,« pravi novi direktor Splošne bolnišnice Jesenice Janez Poklukar, sicer zdravnik, specialist interne medicine. Odkar je prevzel vodenje bolnišnice, dela tudi po šestnajst ur na dan, kdaj celo več. Kot zdravnik še vedno dela v ambulanti in obenem enkrat na teden opravlja dežurstvo. Poleg tega je oče štirih otrok, najstarejša hčerka še ni dopolnila sedem let.

Kako ocenjujete svojo odločitev, da se kot zdravnik podate v poslovne vode in prevzamete vodenje bolnišnice?

»Že ko sem se odločil, da kandidiram, sem vedel, da ne bo lahko. Predstavljal sem sicer si, da me čakajo nemogoče stvari, res pa je, da ta trenutek, ko dobivam vso širino oziroma vpogled v stanje, vidim, da je teh težkih, da ne rečem skoraj nemogočih stvari, ogromno. Čeprav vidim svetlo prihodnost, pa jo vsakodnevni dodatni momenti in težave iz preteklosti časovno oddaljujejo.«

Ste morda v tem času ugotovili, da vam manjka mene­džerskih, ekonomskih znanj; nenazadnje ste le zdravnik?

»Res sem zdravnik, a sem že dlje časa družbeno aktiven. Že v študentskih letih sem bil član študentskega zbora, potem sem bil od leta 2006 do 2010 član nadzornega odbora Občine Gorje, kjer sem imel odlične mentorje s področja finančno-računovodskega poslovanja. V letih 2010 do 2014 sem bil tudi samostojni občinski svetnik in sem se aktivno ukvarjal s proračunom v občini Gorje. Sem tudi član sveta zavoda Osnovne šole Gorje, že dolga leta sem tudi podpredsednik Tekaškosmučarskega kluba Bled, član upravnega odbora Smučarskega kluba Bled … Ob vseh teh vključevanjih sem si pridobival izkušnje in znanje, tudi iz ekonomije.«

V kakšnem stanju je bila bolnišnica, ko ste prevzeli njeno vodenje?

»Vršilec dolžnosti direktorja sem postal sredi junija in stanje konec junija je pokazalo negativno poslovanje v višini 625 tisoč evrov. Kumulativna izguba je znašala 5,2 milijona evrov, obveznosti do dobaviteljev pa 4 milijone evrov. Ker sem bil v bolnišnici zaposlen, sem najprej ugotovil, da sta glavna problema nepoznavanje finančne situacije bolnišnice s strani zaposlenih in pa klima, ki je vladala med zaposlenimi. Verjel sem, da je mogoče stvari premakniti v drugo smer predvsem s seznanitvijo vseh zaposlenih s situacijo in z ustvarjanjem dobre klime. Če pri kumulativni izgubi petih milijonov evrov upoštevamo dejstvo, da za plače zavod na mesec porabi 1,5 milijona, bi bili – če smo dosledni do dobaviteljev in jih poplačamo – zaposleni 3,3 meseca brez plač. To je osnovno dejstvo. Vsem zaposlenim zato skušam položiti na dušo, da razpolagamo z javnim denarjem, zato si želim, da vsak zaposleni o vsakem evru, ki ga potrošimo, razmišlja kot o evru, kot bi bil njegov, ker pa gre za javni denar, pa je pri porabi vsakega evra upravičenost le-tega potrebno še trikrat bolj premisliti ...«

Kakšno je poslovanje v prvih devetih mesecih?

»V devetih mesecih je po­slovanje negativno, vendar je ta negativna bilanca za 111 tisoč evrov nižja, kot je bila konec junija, in znaša 513 tisoč evrov. Če bi dobili izplačano drugo polovico tret­je četrtine plačnih nesora­zmerij in če bi dobili izplačano preseganje prospektivnih programov, bi bila ta trenutek bilanca pozitivna v višini 41 tisoč evrov. Kar se tiče ocene do konca leta: načrt je, da bi bila izguba še nekoliko nižja, kot je ta trenutek, a ravno zaradi okoliščin, ki so se zgodile v preteklosti, se lahko zgodi, da poslovanja ne bo mogoče peljati tako, kot smo si začrtali. Treba je počakati odločitev inšpektorja za javni sektor glede domnevnih nepravilnosti pri prevedbi na nov plačni sistem iz leta 2008 in izplačilu dežurne službe, inšpektorja za finančno upravo glede sklepanja podjemnih pogodb z zaposlenimi in pogodb o poslovnem sodelovanju s samostojnimi podjetniki iz leta 2011, rešitev zapleta glede zahtevka za povračilo izgubljenega dohodka za parkirni prostor, kjer stoji vojaška bolnišnica Role 2, ki smo ga dobili od upravljavca parkirišč in garažne hiše … Skratka, gre za nerešene stvari iz preteklosti, katerih razplet bo vplival na poslovanje konec leta.«

Kot novi direktor ste se odločili tudi za nekaj kadrovskih sprememb, nova je glavna medicinska sestra, kako je s predstojniki oddelkov?

»Ta čas je odprt javni razpis za izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pravico se imajo prijaviti tudi zunanji kandidati, čeprav si želim, da večino mest ohranijo sedanji vršilci dolžnosti predstojnikov. Ko sem prevzel vodenje, sem za vršilce dolžnosti imenoval vse dosedanje predstojnike, katerih funkcije so vezane na mandat direktorja. Mandata nisem podaljšal edino dotedanji glavni medicinski sestri, za kar sem se odločil iz poslovnih razlogov, ki sem jih že prej videl v bolnišnici.«

Finančna uprava je nedav­no pod drobnogled vzela slovenske bolnišnice, ki zdrav­nikom poleg redne plače plačujejo še račune, ki jih ti bolnišnicam izstavljajo kot samostojni podjetniki ali na podlagi podjemnih pogodb. Vam je finančna uprava že izdala odločbo o plačilu dodatnih davčnih obveznosti?

»O tem kaj več ne morem povedati, kajti postopek je še v teku.«

V bolnišnici poteka ena največjih investicij, gradnja urgentnega centra.

»Pri gradnji urgentnega centra smo v zaostanku približno za štirinajst dni, predvsem zaradi veliko deževja v poletnih mesecih. Moram pa izpostaviti pripravljenost izvajalcev, da delajo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, saj moramo čim bolj loviti roke, kajti s tem je povezano črpanje evropskih sredstev. Pri tem res apeliram na vse, na bolnike, obiskovalce in lokalno skupnost, da razumejo in potrpijo zaradi hrupa in prahu v okolici bolnišnice. Urgentni center gradimo za skupno dobro, s tem bomo urgentno službo izvajali na povsem drugi ravni, z novimi aparaturami, z novo organizacijo in s tem bo Gorenjska ogromno pridobila.«

Pa se bo z začetkom delovanja urgentnega centra število bolnikov močno povečalo?

»Ministrstvo smo že opozorili, da bo z odprtjem urgentnega centra Splošna bolnišnica Jesenice postala regionalna bolnišnica, zato se lahko zgodi, da bomo v trenutku postali premajhni. Računam na še večje število bolnikov s spodnje Gorenjske, to je iz Kranja in Škofje Loke, z našimi hospitalizacijami, sploh na internem oddelku, pa smo že sedaj zasedeni nenehno 97-odstotno. Ni več rezerv. Na ministrstvo smo zato podali našo dolgoročno vizijo razvoja regionalne bolnišnice na Jesenicah, podali smo dve različici, seveda pa je za obe potrebna podpora ustanovitelja, to je države, saj so v ozadju pomembna vlaganja. Po prvi različici bi bolnišnico širili na sedanji lokaciji z gradnjo novega bloka, ki bi povezal upravno in glavno bolnišnično stavbo. To je že izdelan projekt iz preteklosti, ki je zelo dober, če hočemo ohraniti bolnišnico na tej lokaciji. Druga vizija pa je, da se preselimo na drugo lokacijo in zgradimo povsem novo bolnišnico. Zavedati se moramo, da je bila bolnišnica zgrajena leta 1948, stavbe so dotrajane, poleg tega je vsako novo tehnologijo izredno težko umestiti v sedanje gabarite. Smo bolnišnica z najmanjšo kvadraturo na bolniško posteljo v Sloveniji in dejstvo je, da rabimo večje, sodobnejše prostore, če hočemo izvajati zdravstveno dejavnost in pokrivati večji del Gorenjske.«

Koliko stika s stroko še ohranjate, še imate ambulanto?

»Enkrat tedensko dežuram in imam kardiološko ambulanto. Na neki način sem še premlad, da bi se odpovedal svoji stroki. Poleg tega mislim, da se zdravnik ne sme odpovedati dežurni službi. Največji stres, ki ga ima zdravnik, je namreč prav dežurna služba. Tam si sam, zadnji pred svetim Petrom, ki lahko pomaga bolniku. In če boš pri svojem zdravljenju neuspešen, si tega človeka lahko izgubil …«

Ste oče štirih majhnih otrok, časa za družino pa verjetno prav tako primanjkuje?

»Za vsakim uspešnim moškim stoji prav tako, če ne še bolj uspešna ženska. Tukaj gre vsa zahvala ženi Bernardi, ki drži vse štiri vogale pri hiši, poleg tega skrbi za štiri otroke je tudi sama dejavna v kraju, pripravlja prireditev za božič, nazadnje smo na njeno pobudo organizirali pobiranje starega papirja z otroki iz vrtca z lojtrniki … Je pa tudi žena zaposlena v jeseniški bolnišnici kot diplomirana medicinska sestra, v službo se po porodniškem dopustu vrača po novem letu.«