Miro Kačar / Foto: Gorazd Kavčič

Zgodba o Kamnitem mestu

Z razstavo slik, kratkim filmom in ljubezenskimi pismi mladega para slikar iz Sorice Miro Kačar pripoveduje zgodbo o Kamnitem mestu.

Škofja Loka – Umetniško društvo Groharjeva hiša, Prosvetno društvo Ivan Grohar iz Sorice in slikar Miro Kačar bodo zgodbo predstavili v petek, 14. novembra, ob 18. uri v Sokolskem domu v Škofji Loki. Razstavo, filmsko projekcijo in predstavitev ljubezenskih pisem med Eleno in Mateom bodo pospremili z nastopom pevskega terceta iz Sorice in tenoristom Janezom Lotričem, razstavo pa bo odprla umet­nostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.

»Vsepovsod po svetu so Kamnita mesta, brezčutna in moralno porušena … Ravno zato junakoma zgodbe, ki si pišeta ljubezenska pisma in s svojim čustvenim odnosom začneta ustvarjati novo Kamnito mesto, nisem dal slovenskih imen,« je o zgod­bi pred njeno predstavitvijo povedal Miro Kačar, ki se s svojo umetnostjo angažirano odziva na aktualno ekonomsko in širšo družbeno situacijo, človeški pohlep, brezčutnost in uničujoč odnos do naravnega okolja.

»Odšla sva skozi zaprašeno mesto: nečimrnost in zlo sta ga uničila. Srečevala sva ljudi s kamnitimi srci, niso naju videli, ker niso hoteli. Rože so okamnele, mrtve ptice so ležale na tleh …« piše Mateo Eleni in jo vabi: »Narediva spet veselo mesto, s soncem obsijane kamnite hiške in cvetoče ograje ob kamnitih stopnicah.« Izpolnitev njunih sanj s svojo lepoto dopolnjujejo tudi najnovejše slike Mira Kačarja. Te ne ilustrirajo zgodbe o Kamnitem mestu, pač pa jo, kot je zapisala umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, »vzpostav­ljajo na metaforičen, asociativen, alegoričen in simbolen način«. Kačar v svojem slikarstvu ostaja zvest Ivanu Groharju, pri čimer ga zanima zlasti njegova zadnja ustvarjalna faza, izziv mu predstav­lja predvsem zadnja Groharjeva slika Črednik iz leta 1910. Kačar pravi, da želi svoje slikarstvo posodobiti, študira zadnji letnik modernega slikarstva, vendar pa stila zaenkrat še ni spremenil, kar bo dokazalo tudi trideset razstav­ljenih likovnih del v zgodbi Kamnito mesto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 5. december 2014 / 12:11

Zapečatili gostinski lokal na Gorenjskem

Kranj – Finančna uprava lahko v primeru najhujših kršitev zakona ali drugega predpisa z odločbo prepove davčnemu zavezancu opravljanje dejavnosti do odprave nepravilnosti, hkrati pa mu zapečati tud...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...