Panonska feratica

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 10. november 2014 / 12:13

Ravna gora (660 m) - Kdo bi si mislil, da panonski svet premore kakšno feratico? Ampak jo. Luštno. Na vstopu direktno, strmo. Čelada obvezna. Edinstven pogled na Slovenijo.

Ko sem prvič videla fotografije Velikih pečin na Ravni gori, so se mi zdele idealne za športno plezanje. In res so navrtane, saj je kar nekaj športnoplezalnih smeri. Presenetilo pa me je dejstvo, da preko pečin poteka tudi krajša ferata. No, bom rekla panonska feratica, ki pa je v spodnjem delu precej izpostavljena in direktna. Kratko in sladko! Ne verjamete? Se mi pa pridružite!

Z Gorenjske se po avtocesti zapeljemo proti Mariboru. Avtocesto zapustimo na izvozu Slovenska Bistrica in nadaljujemo proti Ptuju. V Hajdini nadaljujemo proti Vidmu pri Ptuju, od tam pa skozi Zgornji Leskovec do mejnega prehoda Varnica. Ko prestopimo mejo s Hrvaško, smo v Cvetlinu, kraju, ki je tudi izhodišče za naš vzpon. Ko pripeljemo v Cvetlin, lahko parkiramo na drugi strani križišča, kjer je lokal, ali pa se zapeljemo še malce višje proti zadnji kmetiji, kjer je na levi strani urejeno majhno parkirišče. Če smo parkirali ob lokalu, se peš odpravimo po asfaltirani cesti do zadnje kmetije, kmetije Šverc (hiša številka 165 in 167). Naj nas markacije, ki so usmerjene na kolovoz, ne zavedejo. Gremo namreč čez dvorišče hiše na levi strani, mimo betonskega vodnega zajetja. Po travniku nav­zdol, mimo njive, nato pa pot preide v gozd. Po nekaj me­trih pot postane zahtevnejša. Dosegli smo skale in grušč, preko katerega se previdno vzpnemo. Pot je precej strma in nas pripelje do vznož­ja Velikih pečin, kjer se za­čne naša zavarovana plezalna pot. Na samem začetku je ferata precej strma, deloma celo previsna, a je dovolj stopov, tako da ni večjih pro­blemov. Ves čas je tudi jeklenica, ki omogoča samovarovanje. Po začetnem delu se vzpon malce položi. Hojo nadaljujemo po sicer strmem terenu, ki je nevaren za zdrs. Na naši levi strani so pečine, ki so navrtane s svedrovci in preko katerih potekajo športnoplezalne smeri. Vzpon poteka skozi gozd. Nato se zopet pojavijo jeklenice in vzpon pridobi na strmini. Med dvema skalama, kot da bi šli skozi kamin, poteka pot, ki jo premagamo s pomočjo klinov. Sledi še zadnjih nekaj metrov jeklenice, ko smo na vrhu in pred seboj zagledamo križ, ki mu sama pogosto rečem kar in ri – Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum ali po slovensko Jezus iz Nazareta, judovski kralj. Izpred križa je edinstven razgled na Slovenijo – na Haloze, na Ptuj, na Donačko goro.

Od križa sestopimo čez skale do lažje markirane poti, ki se višje razcepi na dva dela. Nadaljujemo de­sno proti planinskemu domu Pusti duh, levo oz. naravnost gre pot proti Filićevemu domu. Strm vzpon se položi pred Pustim duhom. Od doma nadaljujemo po cesti, sprva rahlo navzdol, nato pa se pot povzpne do cerkve Pusti duh. Do razglednega stolpa na vrhu je le še par minutk hoda.

Z vrha po lažji poti sestopimo nazaj do Cvetlina in si ogledamo še razgled na znani grad Trakoščan, ki datira v 13. stoletje.

Ko boste v prihodnjih dneh odhajali na martinovanje v ptujski konec, predlagam, da si kozarček rujnega vinca prislužite s skokom na Ravno goro po panonski ferati preko Velikih pečin. Okus vina bo še boljši.

Nadmorska višina: 660 m
Višinska razlika: 430 m
Trajanje: 2 uri in pol
Zahtevnost: 5 / 5