Pekel življenja!

Oni dan, nedavno tega, me je prijateljica prosila, če bi imel predavanje v skupini ozdravljenih alkoholikov, ki jo vodi že več kot deset let. Dobivajo se tedensko, enkrat mesečno imajo zunanjega predavatelja. Skupina je namenjena junakom, ki so uspešno premagali zasvojenost z alkoholom. Kako hudi boji samega s seboj so to, vedo tisti, ki so se trdno odločili, da premagajo to prekletstvo. Med predavanjem in kasnejšim pogovorom z dvajsetimi ljudmi sem začutil težo njihovega življenja, ko so klecali pred zasvojenostjo, in hkrati veselje biti brez alkohola ter veselje in olajšanje, da si lahko delijo izkušnje, drug drugemu pomagajo, se pogovarjajo in se s tem bodrijo. Občudujem njihov pogum in odločenost.

Strokovnjaki za zdravljenje odvisnosti od alkohola, ki prihajajo iz tujine, se čudijo, kako veliko toleranco imamo v naši družbi do alkohola. Ob najmanjšem slavju takoj postrežemo z alkoholom in si rečemo »na zdravje« – dejansko pa je alkohol vse kaj drugega kot pa zdravje. Kozarček ali dva sploh nista problem. Žal so te meje zelo hitro prekoračene. Zakaj je pitje v naši deželi tako zelo razširjeno, bodo ugotavljali sociologi, psihologi in drugi strokovnjaki! Vsak od nas ve za primere v bližnji okolici, ko alkohol uničuje posameznike, zakone in cele družine. Koliko gorja prinese pretirano pitje v vsakdanjik, je težko opisati. To vedo le ljudje, ki živijo ob alkoholikih. Poleg stalnih prepirov, tihih dnevov in noči, groženj, tepeža, poniževanj, groze preživetja je prisotno še ogromno sramu, ki kar zahteva, da se o tem ne sme govoriti izven družine (čeprav vsi vedo o težavi). In zelo je krivično do otrok, ki morajo odraščati v takšnem družinskem vzdušju, kajti to jih doživljenjsko zaznamuje bolj, kot si upamo priznati. Na drugi strani imamo človeka, ki je bolnik in ki za svoje preživetje nujno potrebuje alkohol. Hudo je, ko zakonec in otroci gledajo propadanje sozakonca oz. starša, še huje, ko starši gledajo propad svojega otroka.

Pomoči za junake, ki se odločijo prekiniti to prekletstvo, v katerem najprej trpijo oni in zraven še družinski člani, je danes veliko. Obstajajo skupine za samopomoč, terapevtske skupine, individualne terapije, bolnišnično in ambulantno zdravljenje. Za bolnika – alkoholika – je najtežje priznanje, da je zasvojen in da dela ogromno škodo sebi in najbližjim. Na veliko žalost mora človek najprej pasti zelo nizko, da se odloči za zdravljenje (tako so mi rekli člani te skupine). Hudo mi je, ker je to tako prekleto res.

Zato bomo sočutni do ljudi, ki trpijo ob alkoholikih, in jih spodbudili, naj poskrbijo za svoje psihično zdravje. Ne smejo še oni obupati nad sabo. Dovolj grozno je, da eden propada in si ne more/noče poiskati pomoči. Ko pa se bo nekdo (sodelavec, prijatelj, zakonec, otrok ali kdorkoli) odločil za zdravljenje, mu bomo zaploskali in mu stali ob strani. Le odloči naj se sebi v dobro, v dobro zakonca in v blagoslov svojih otrok. Otroci si zaslužijo imeti trezne starše – da jih bodo lahko imeli radi in jih spoštovali.