Strah jih je že manjših padavin ...
V Poljanski dolini še niso niti dobro pospravili po zadnjih poplavah, ki so jih prizadele pred dobrimi štirinajstimi dnevi, že ob nič kaj obetavni vremenski napovedi trepetajo pred novimi. Ob nalivih v noči s srede na četrtek je voda znova zalila tudi kmetijo Zgončevih in gostilno Pr' Brodarju, ki smo ju obiskali v torek.
Gorenja vas, Poljane – Posledice razdejanja, ki ga je povzročila vodna ujma pred dobrimi štirinajstimi dnevi, so v Hotovlji še vedno vidne skoraj na vsakem koraku. Hiše in dvorišča so prebivalci s pomočjo gasilcev in vojske ter prijateljev sicer uspeli očistiti, a domačini pravijo, da je struga potoka še vedno premaknjena, travnate površine pa prekinjajo otoki nanesenega blata in mulja. Čeprav so jim pred kratkim asfaltirali cesto skozi dolino, se zdaj znova vozijo večinoma po makadamu. V bregove so zarezani številni usadi, razgaljene vodne cevi pa kot okostja štrlijo iz zemlje, zato jih skrbi, da ne bi temperature padle pod ničlo in bi ostali brez pitne vode.
Milana Puglja iz Hotovlje smo v torek dopoldne zmotili pri popravljanju ograje, ki jo je ob neurju odnesla deroča voda. »Če ne bi bilo te ograje, bi mi podrlo garažo, saj je pomagala ustaviti smreko, ki jo je iztrgalo s koreninami vred,« je pojasnil in dodal, da so tako večino škode poplave povzročile v okolici hiše. Tako kot številni krajani pa so ostali brez ozimnice, ki so jo pripravljali vse poletje, saj je v kleti voda segala vse do stropa. Prav tako jim je odneslo 20 kubičnih metrov drv, ki so jih pripravili za novo kurilno sezono. »Zavarovalnica nam je škodo ocenila na šest tisoč evrov, a ne verjamem, da bo to zadostovalo,« je opozoril Pugelj in dodal, da kljub temu upa, da bo dobil povrnjen vsaj del stroškov, ki so jih imeli z odpravljanjem posledic poplav, saj so za to porabili že vse prihranke. Skrbi ga tudi, da sanacija po poplavah na ravni občine poteka prepočasi. Pri tem pokaže na nagnjene električne drogove in razgaljene vodovodne cevi. »Če bo sneg, bomo ostali brez elektrike, ob zmrzali pa tudi brez vode.« Še v ponedeljek, pravi, je bila na cesti, ki je vodila mimo njegove hiše, meter globoka luknja. Najhujši, je dodala njegova partnerica Marija Koželj, pa je strah, ki se pojavi že ob najmanjših padavinah in jim ne da spati. »Ko sem ponoči slišala, da je začelo deževati, sem takoj vstala in šla gledat, če voda narašča,« je v torek pripovedovala s tesnobo v glasu.
Podobni občutki ob vsakem dežju zdaj prevevajo tudi Ano Šifrar iz Hotovlje, ki je prav tako priznala, da že s ponedeljka na torek ponoči ni spala, ker je deževalo. Čeprav je travnik za njeno hišo še vedno podoben peskokopu, je po njenih besedah zdaj že bistveno drugače, kot je bilo pred dvema tednoma. V hiši jim je zalilo celo dva bivalna prostora, povsem pa je uničena tudi njihova ribogojnica, ki jo imajo malo nižje ob strugi. »En dan smo samo gledali, kje bi se sploh lotili čiščenja,« je priznala in dodala, da so rabili ves dan, da so sploh prišli do kurilnice in so lahko zakurili. Ostali so brez vseh rib, prav tako je popolnoma uničena vsa oprema v petih bazenih. »Zdaj moramo bazene najprej očistiti, razkužiti in prebeliti. Sama sem sicer skeptična, da nam bo res uspelo, a sin pravi, da bomo že do konca novembra spet usposobili ribogojnico,« z upanjem pravi Ana Šifrar, ki je še priznala, da ji je šlo na jok šele takrat, ko je videla, koliko je še dobrih ljudi, ki so pripravljeni pomagati, ne pa ko jim je voda uničevala imetje.
Skoraj enake zgodbe so v torek pripovedovali tudi prizadeti v poplavah v dolini Brebovnice. »Sinoči me je bilo zelo strah, ves čas sem pogledovala v nebo, ko se je pripravljalo na dež. Tudi otroci so povsem prestrašeni,« je priznala Anuša Zgonec iz Gorenje Dobrave in dodala, da si občutkov izpred štirinajstih dni sploh ne moreš predstavljati, dokler sam ne doživiš tega. Voda je v kleti segala do stropa in začela vdirati tudi v vežo pod vhodnimi vrati. »Skrinje so odprte plavale po vodi, tako da smo morali zavreči vse zaloge mesa in drugih zamrznjenih izdelkov, ostali smo tudi brez ozimnice. Prek sto kozarcev sem imela vložene samo zelenjave, pa več steklenic raznih sokov ...« Voda je zalila tudi hlev, tako da so utonile vse kokoši, ostala pa sta dva bika, ki sta bila ob poplavah skoraj do vratu v vodi. Kot pravi njen mož Andrej, je imel »srečo«, da tisto noč še ni šel spat in je že ob enih opazil, da ob njihovi hiši nastaja »morje«. Tako je še uspel na varno umakniti avto in traktor, zalilo pa jim je vse delovne stroje in priključke. »Tudi čisto nov obrezovalnik, ki smo ga kupili pred dvema mesecema,« je dejala Anuša Zgonec. Zato so bili še toliko bolj veseli podpore, ki so je bili deležni od sokrajanov ter vojske in gasilcev. »Posebno so se izkazali gasilci iz Lučin, ki so bili tu vsak dan in nam pomagali čistiti.« Prvih nekaj dni je bilo po besedah Anuše Zgonec na njihovem dvorišču po sto ljudi. »Sami ne bi zmogli pospraviti niti v nekaj letih,« je poudaril Andrej Zgonec. Veseli so bili tudi denarne pomoči, ki so jo zanje zbrali zaposleni v zdravstvenem domu v Gorenji vasi. Ob tem je Andrej Zgonec prepričan, da so bile te poplave zgolj četrtina tistega, kar bi lahko bilo, saj naj bi bila to še dediščina napak pri gradnji rudnika Žirovski vrh.
Tudi Maksimiljan Božnar iz gostilne Pr' Brodarju je prepričan, da so poplave na njihovem območju posledica malomarnosti oziroma človeškega faktorja, na kar naj bi že večkrat opozarjal pristojne na občini. »Šlo je namreč samo za površinske vode, ki so se stekale od vsepovsod, Brebovnica je ostala v svoji strugi,« je pojasnil. V gostilni je voda segala skoraj meter visoko, podrlo jim je en hlev za konje, povsem je uničen šotor za prireditve, voda je uničila tudi vse delovne stroje in štiri avtomobile. Škode, ocenjuje, je vsaj za petdeset tisoč evrov. »Samo za osnovno sanacijo smo odšteli že deset tisoč evrov.« Gostilno jim je tako uspelo ponovno odpreti že nekaj dni po poplavah, čim prej bi radi znova usposobili jahalnico, da bi nadaljevali šolo jahanja. Tudi Božnar je izredno hvaležen gasilcem in vojski, ki so mu pomagali pri čiščenju. »Odpeljali so več kot sto kubičnih metrov blata.« Zdaj čakajo, da se posušijo še leseni deli. »Ta čas se namreč nobena vrata v hiši ne zapirajo,« je še dejal Božnar.