Odlična igralska zasedba Herbolarie na Loškem odru: Januša Avguštin (Herbolaria), Lili Andrejaš (Milijonarka), Tatjana Rituper (Zla mati) in Urša Langus (Zla ženska) / Foto: Matic Zorman

Usoda v rokah Herbolarie

Na Loškem odru je gostoval radovljiški Linhartov oder s predstavo Herbolaria/Rastlinjarka sodobnega mehiškega dramatika Ricarda Pereza Quitta v režiji Alenke Bole Vrabec.

Škofja Loka – Dramska predstava po domači, sicer krstni izvedbi na Slovenskem, uspešno gostuje tudi na odrih ostalih gledališč, na izvrsten odziv pa je naletela tudi na letošnjem tradicionalnem srečanju gorenjskih komedijantov. V predstavi skozi podobe treh ženskih likov Zle matere, Zle ženske in Milijonarke prepoznavamo trpko problematiko sodobnega sveta, ki je prežet z medčloveško odtujenostjo, pohlepom, begom v mamila ter z razkrhanimi družinskimi odnosi. V soočenju s skrivnostno Herbolario oz. Rastlinjarko, za katero se zdi, kot da je prispodoba sveta – pramati Gea, pa tudi Pozaba, v kateri Zlo in Dobro vladata z isto močjo, pa se razkrije vsa njihova tragika. Kot pravi dramaturg predstave Rok Andres: »Pereča vprašanja današnjega časa so zavita v včasih prostaški, včasih magičen, a vselej skrivnosten jezik. Zakaj je avtor toliko negativnih čustev položil v same ženske like? Morda prav zato, da bi skozi žensko občutljivost vzpostavil vertikalo, ki sega od zemeljskega površja v globino pekla in nekončne višave nebes.« Tri ženske, ki se soočijo s Herbolario, so sicer prepričane v smisel svoje življenjske poti, čeprav so pravzaprav le korak od dokončne lastne pogube. Prav srečanje s Herbolario, ki jo spoznavamo v njenih monologih, iz katerih veje modrost, jim še lahko vrne upanje, pa četudi prava katarza ne bo možna brez pozabe. Večplastna osebnost in dvoumna narava glavne protagonistke – je človek, rastlina, morda le materializirano nezavedno – bogati fabulativni lok same drame, obenem pa skozi eksistencialno tematiko odpre prostor transcendenci, ki (morda edina) lahko ponudi uteho.

Za brezhibnost odrskega dogajanja so poleg režiserke in prevajalke Alenke Bole Vrabec, ki je z Aleno Mehle poskrbela tudi za kostumografijo, zaslužni še dramaturg Rok Andres, scenografinja Tadeja Peternel, za glasbo je poskrbel Blaž Trček, za odrski gib Kaja Lin Avguštin, za tehnično vodstvo pa Gordana Granatir.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 2. april 2007 / 07:00

Kaj lahko Občini Žirovnica prinese nova organiziranost v okviru Gorenjske pokrajine?

Pokrajine so aktualna tema, ki je letošnjo pomlad zbudila precej zanimanja med prebivalci Slovenije, posebej med tistimi, ki so na tak ali drugačen način povezani z delovanjem sedanjih občin...

Objavljeno na isti dan


Izleti GG / sreda, 5. julij 2023 / 19:18

V deželi mariachijev (1)

Latinska Amerika me je očarala že, ko sem pred dobrim desetimi leti obiskal države južneje ob ameriških Kordiljerah. Zato sem brez oklevanja izkoristil priložnost, da v času, ko se je svet...

Kranjska Gora / sreda, 5. julij 2023 / 19:15

Višje cene za odpadno vodo

Komunala Kranjska Gora je lansko leto poslovala negativno. Nadzorni odbor je že potrdil sanacijski program.

Komenda / sreda, 5. julij 2023 / 19:14

Korak v smeri športnega centra

Komenda – Občinski svet Komende je na junijski seji po daljši razpravi potrdil dokument identifikacije investicijskega projekta za športni center, načrtovan ob hipodromu. Svetniki so imeli kar neka...

Gospodarstvo / sreda, 5. julij 2023 / 19:02

Novi povezavi in nov razpis

Zgornji Brnik – V septembru bosta mrežo letov z brniškega letališča okrepila Luxair, ki bo vzpostavil povezavo z Luksemburgom vsak četrtek in nedeljo, in madžarski nizkocenovnik Wizz Air,...

Razvedrilo / sreda, 5. julij 2023 / 19:00

Pol stoletja po valeti

Ob petdeseti obletnici valete so se srečali nekdanji učenci in učenke z Osnovne šole Komenda Moste. Nekateri se niso videli vse od leta 1973, ko so zapustili osnovnošolske klopi.