Pripravljeni na temno in mrzlo obdobje

Besedilo: Monika Kern
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 3. november 2014 / 10:31

Tako kot je naše gore prejšnji teden pobelil sneg, je tudi Finsko zajelo drugo snežno obdobje v letošnjem šolskem letu. Temperature so se iz julijskih trideset stopinj spustile pod ledišče. Mrzla jesen je v izdihljajih, iz loncev se že kadi »glögi«, ki je podoben kuhanemu vinu, izložbe so že odete v tipične zimske barve. Finci se počasi pripravljajo na dolgo obdobje z le malo svetlobe. Najhujše bo v začetku prihodnjega leta, ko se bo svetloba na jugu države prikradla zgolj za kakšne tri ure. Kljub temi Finci naravnost obožujejo sneg in vse, kar je povezano z njim.

S Finsko, »mojo Finsko«, kot ji sama rada rečem, sem se prvič soočila pred dvema letoma, ko me je usodna kuverta s prijavo pripeljala v samo osrčje države, Helsinke, na študij. Finska atmosfera, sistem, kultura, ljudje so me enostavno očarali. Tako zelo, da sem jo po študiju obiskovala znova in znova, z namenom obiskov prijateljev, kasneje zaradi pridobivanja novih izkušenj in dela. Skupno sem v državi preživela okoli leto dni, zagotovo pa se v deželo slane lakrice, 'salmiakkija', belih noči in Sibeliusa še vrnem.

Državo sem prečesala po dolgem in počez, od južnih večjih mest, kot so Lahti, Tampere in Turku, do osrčja države, ki je najbolj prepredena z jezeri, do samega severa, kjer se ljudje pričnejo redčiti, narava postaja bolj neokrnjena in pusta, hkrati pa tako mogočna. Tam, kjer se pozimi ne zdani in poleti ne stemni. Impresivno in vredno ogleda, prav tako pa je na severu nujen obisk Rovaniemija, mesta, kjer uradno biva Božiček in kjer se začenja arktični pol.

Po dolgem in svetlem poletju, tako zelo netipičnem za naše razmere, saj je sonce sijalo okoli 22 ur dnevno tudi na jugu, jesen Fincem predstavlja eno izmed težjih obdobij v letu. Sonce je začelo toniti. Hlad je začel pritiskati, veter briti. Temno in ve­trovno obdobje zaznamujejo obdobje »ruske«, ki opisuje barve, ki se v naravi ustvarjajo v jeseni. Začela se je šola, rutina, služba, vedno več je teme in razmeroma veliko dežja. Veselje pride spet pozimi, ko zapade sneg in se temperature spustijo na (več) deset pod lediščem. Na Finskem se je jesen pričela v sredini, na severu pa že v začetku avgusta. Temu primerno se poletne počitnice šolarjev pričnejo s koncem maja oziroma začetkom junija. Takrat je namreč največ sve­tlobe in toplote, letošnje poletje se je otoplilo do celo trideset stopinj nad ničlo, takrat sivina dobi barve, takrat se ustnice ravnodušnih in hladnih, kot velijo stereotipi Fincev, zaokrožijo navzgor. Veselje, pikniki, zelenje, cvetje, šampanjec. Prvi poletni dan, veliko pred uradnim koledarskim, Finci praznujejo v naravi. Prvi vikend preživijo v naravi, ob enem izmed neštetih jezer, s piknik košarico in žarom za enkratno uporabo, z željo po »hyvää kesää«, dobrem, lepem poletju.

Na finskem 'meniju'

Če govorimo o tradicionalnem finskem poletju in preživ­ljanju dopusta, si lahko predstavljate idilično leseno hiško, največkrat rdečo z belimi obrobami oken, ki leži nekje na samem, navadno ob jezeru. Tam najdemo zasi­dran čoln, ribiško palico, savno in hladilno skrinjo. Pol za pivo, pol za ribe. Poleti se na finskem meniju znajdejo različne solate, mlad krompir, ki ga jedo v kombinaciji s surovimi koščki ribe v gorčični omaki, sveže ribe in klobase. Poobedek vsebuje sladoled, eno izmed različic peciva, navadno kvašenega testa z dodanim kardamomom in poljubnim nadevom iz jagodičevja, ter kavo. Finci so po nekaterih statistikah največji potrošniki sladoleda in kave na svetu.

Nekatere statistike navajajo tudi, da so Helsinki, glav­no mesto Finske, eno najbolj ugodnih mest za življenje, saj naj bi se tam prebivalci počutili zadovoljne. Na splošno se države oziroma mesta severnih držav velikokrat znajdejo v vrhovih tovrstnih lestvic. Sever je od nekdaj veljal za bolj naprednega, z višjim standardom in dražjim življenjem. Pod »zategnenostjo« naroda se skrivajo iskreni in topli ljudje, ki obožujejo zimske športe, živijo v neposredni okolici pristne narave in po statistikah sodeč radi pogledajo tisto, bolj globljo vsebino v kozarcu. Pogost pojav alkoholizma povezujejo tudi z relativno visokim številom samomorilnih nagnjenj, s čimer se srečujemo tudi pri nas.

Kriza dosegla tudi sever

Finska pa se v zadnjem času spogleduje tudi s splošno ekonomsko krizo, kar se najbolj pozna v porabi luksuznih dobrin. Če ostanemo pri alkoholu, se je v grobem v zadnjih desetih letih za deset odstotkov zmanjšal nakup alkoholnih pijač v restavracijah, saj je alkohol na severu bistveno dražji kot pri nas. Pijače, z izjemo piva in ciderjev, neke vrste jabolčnega vina z okusi, je moč kupiti v zgolj v trgovini, ki ima v državi monopol. Davek na alkoholne pijače (tudi na sladkarije in tobak) je na severu precej višji kot pri nas. Na splošno je vse, od kruha do obleke, nekoliko dražje, večje razlike pa opazimo pri koriščenju storitev, kot so obiski lepotnih in sprostitvenih centrov, kina, kegljanja, restavracij, nočnih barov, potovanj in podobno. Cene so najvišje v prestolnici in na severu države, na Laponskem, kjer je drago zaradi uvoza, saj tam veliko stvari ne uspeva in je zato treba vsako dobrino pripeljati. Kljub temu se tudi v Helsinkih najdejo poceni in relativno dostojne restavracije, kjer se dobi obrok pod desetimi evri. Ena »dražjih« dobrin, ki si jo privoščimo, če nam zadiši kava, kakršno pijemo v Sloveniji, nas stane tri do pet evrov. Za okoli dva evra pa dobite finsko »filter« kavo, ki v veliko primerih nudi brezplačno drugo kavo iz iste skodelice.

Brezplačen študij privablja tujce

Razlog, zaradi katerega pa mnogi tujci, predvsem mladi, prihajajo na Finsko kljub višjemu standardu in cenam, pa je njihov šolski sistem, ki sledi skandinavskemu vzoru in je popolnoma brezplačen. Šola je v grobi primerjavi z našim sistemom bistveno manj naporna, ocene učenci pridobijo v drugi polovici osnovnega šolanja, kontrolnih testov je manj. Kljub navidezno lahkotnim šolanjem na splošno učenci s pridobljenim znanjem po zgledu tovrstnega sistema dosegajo vrhunske rezultate tako v naravoslovnih kot družboslovnih smereh. Finski šolski sistem poudarja kvaliteto, enakopravnost in svobodo v učenje tolikšnega znanja, kolikor ga je posamezen učenec, dijak oziroma študent pripravljen sprejeti, in ne toliko, kot od njega velevajo avtoritete. Velik poudarek je tudi na svobodi v smislu manj t. i. »strogih pravil« in kaznovanj ter gibanju in sprejemanju narave. Zato ni čudno, da se mnogi Finci, ki na splošno veljajo za precej športen narod, rekreirajo tudi pozimi, ko je zelo malo dnevne svetlobe, okoli nekaj ur na dan na jugu države, in ko se temperature spustijo precej nizko. V izobraževalnih ustanovah ni na­drejenih, kličejo se po imenih, nosijo nogavice, medtem ko se škornji sušijo na radiatorjih, učitelji in učenci jedo isto hrano za isto mizo, profesorji in študentje skupaj pijejo kavo v šolski kuhinji. Skandinavski šolski sistem je močno podprt s strani države, saj prav vsak študent dobiva štipendijo, ki pokrije vsaj stroške bivanja, ob skrom­nem študentskemu življenju pa se da celo nekaj privarčevati. Prav tako je relativno lahko dobiti študentski kredit. Študentje za javni prevoz plačujejo polovico manj, lahko se hranijo za okoli pet evrov na obrok v posebnih študentskih menzah in koristijo druge ugodnosti. Študirati jim ne pomeni prisile, da študirajo za svojo izobrazbo in neki papir, ki naj bi ti prinesel službe, temveč jim pomeni pravico. Kar zadeva službo, se tudi tam mladi srečujejo s podobnim problemom kot slovenska mladina. Ne tako številno, pa vendarle. Potrebe po tehničnih in naravoslovnih znanjih so višje kot po družboslovnih, sicer pa velja, da delodajalci raje zaposlijo izkušenega mladega, četudi ima drugačno izobrazbo. To ne velja pri zaposlovanju v učnih ustanovah. Biti učitelj na Finskem pomeni imeti prestižen poklic, kot je denimo biti zdravnik ali odvetnik. Mnogo kvalitetne izobrazbe željnih pride na Finsko v mladih letih z namenom študija, ki je brezplačen. Veliko prednost v tem vidijo pred­vsem države, ki imajo plačljiv študij in relativno nizek standard. Finska ima precej odprto migrantsko politiko, ljudje v želji po boljšem življenju prihajajo od vsepovsod, prevladujejo pa prebivalci držav vzhodno od nas ter prebivalci črne celine. Država naj bi za njih skrbela dobro in jim pod posebnimi pogoji nudila tudi subvencije. Mnogi priseljenci služijo denar tudi z odprtjem restavracije z bolj eksotično kulinariko, nad čimer so prebivalci, ki so do tujcev sicer odprti in prijazni, še posebej navdušeni.

Finci so garači

Sicer pa Finci veljajo za garače in zanesljive delavce. Neradi izstopajo, zato je tudi prvi vtis, ko spoznamo Finca ali Finko, lahko nekoliko zavit v meglo, ledeno kocko, kot se radi pošalijo tujci, oziroma milni mehurček, kot se na svoj račun pošalijo sami. Finska delovna etika velja za strogo in lojalno. Kljub temu ohranjajo striktno prijateljski odnos med zaposlenimi. Ko sem v pogovoru s kolegom dejala, da kako je lahko srečen, da je zadovoljen s službo in da ima sodelavce, ki so razumevajoči in korektni, me je samo začudeno pogledal in dejal, da kakšen pa naj bi sicer bil odnos med nadrejenimi in podrejenimi, če ne prijateljski, da je to nekaj povsem normalnega. Vrlina trdega dela drži tudi za finske kmete, ki svetle dni in toplejše temperature izkoristijo maksimalno in tako cel dan, dokler za nekaj ur malo pomrači, preživijo na poljih. Finski kmetje dobivajo dobro podporo države, saj je gojenje ob pretežno nenaklonjenem vremenu precej težko. Kmetijstvo je najbolj razširjeno na jugu države, ukvarjajo pa se predvsem s pridelovanjem različnih žit ter z govedorejo in ovčerejo. Poleti pa mnogi čas izkoristijo tudi za nabiranje jagodičevja, ki na severu zelo dobro uspeva, ter lovljenje rib, saj se jim počasi, a vztrajno bližata »večna« tema in mraz, čas, ko bodo poletne dobrote lahko uživali šele potem, ko jih bodo vzeli iz hladilne skrinje.