Nedeljsko dopoldne nekaj metrov stran od koče na Ratitovcu

Zimski dan na Ratitovcu

Še dobro, da je bila v nedeljo koča na Ratitovcu odprta, da so se imeli planinci vsaj kje pogreti. Bril je mrzel veter, snega je bilo dovolj za kepanje. Bil je res pravi zimski dan.

Ratitovec – Koča na pobočju Ratitovca na 1667 metrih nadmorske višine je priljubljena planinska točka tako poleti kot pozimi, ko je koča odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, nekaj metrov stran pa stoji zimski bivak. Ob jasnem vremenu je lep razgled po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. Minulo nedeljo razgleda ni bilo, sem pa tja se je skozi meglo za hip prikradel sončni žarek. Pihalo je, veter je tudi sicer že precej razpihal sneg, tistih prvih petnajst centimetrov, ki ga je zapadlo pred nekaj dnevi. Bilo ga je vsaj še toliko, da se je na nekaterih mestih poznal gaz od planinskih čevljev in da so se otroci lahko kepali tistih nekaj minut, ko so zdržali zunaj. Res je brilo in vsak si je raje poiskal toplo zavetje, v katerem je dišalo po domačih flancatih, čaju, joti in ričetu. Oskrbnik koče je Planinsko društvo Ratitovec, v dneh, ko je odprta, pa strežejo, kuhajo ... člani upravnega odbora planinskega društva. »Tudi do 250 flancatov ocvremo kakšen dan,« je povedala Veronika Benedičič, ki je bila v nedeljo »zadolžena« za flancate.

Koča je bila polna, nekateri so se greli ob peči. »Prišla sva iz smeri Prtovča. Rada posediva v koči, ker imajo dobro in svežo hrano, osebje je prijazno, cene so zmerne,« sta povedala zakonca Šlebir iz Škofje Loke, oblečena v zeleni majici, na katerih je pisalo Prijatelj Ratitovca. »Radodarni so prav tako. Za petnajst vpisov v knjigo prejmeš tako majico, flancat in topel obrok,« sta pohvalila. Za sosednjo mizo je sedela mlada druščina iz Ljubljane. Povedali so, da gredo vsako nedeljo kam, da so na Ratitovcu prvič in da bodo še prišli, da bodo videli, kam vse seže razgled; iz megle v nedeljo dopoldne se je videlo le nekaj metrov daleč. Iz planine Pečane iz bohinjske smeri je dobro uro hoje potrebovala petčlanska družina Hribar iz Grosupljega. Otroci Samo, Tine in Grega, stari od sedem do dvanajst let, nič kaj niso bili utrujeni od hoje, ker so je vajeni. Starejša Samo in Tine sta bila že na Triglavu, sta hitro razložila in dodala, da sta sicer vesela snega tu gor, da pa so sneg »doživeli« že poleti na Sedmerih jezerih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 8. junij 2007 / 07:00

Župan podaril avto

Jesenice - Jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger je prejšnji petek direktorici Doma upokojencev dr. Franceta Berglja Veroniki Bregant izročil ključe osebne...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Najstarejša torta

Linz je glavno mesto dežele Zgornje Avstrije, leta 2009 pa je bil tudi kulturna prestolnica Evrope. Če ne veste, kako bi se lotili njegovega ogleda, potem začnite v muzeju prihodnosti Ars Elec...

GG Plus / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Zlato pravilo

Angleški minister C. J. Fox si je v mladih letih na vseh koncih sposojal denar. Nekoč ga je oče oštel: »Čudim se, kako še lahko mirno spiš, ko imaš toliko dolgov!« Odgovoril je: »Mnogo bolj se la...

Nasveti / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Piramida nad smučiščem

Vogel (1922 m) in Žabiški Kuk (1844 m) - Mejna gora med Gorenjsko in Primorsko. Gora, ki je smučišču v Triglavskem narodnem parku dala ime. Nadaljevanje po neoznačenem grebenu do prepadnega vrha z lep...

Šport / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Še vedno pogleda olimpijsko medaljo

Radovljiška plavalka Sara Isaković na letošnjih olimpijskih igrah glede na zadnje rezultate ne sodi med favorite za medalje, kot pravi, pa ostaja borka in še vedno rada plava.

GG Plus / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Čipkarstvo z mladimi živi naprej

Čipkarstvo je v Železnike prišlo konec 19. stoletja, čipkarska šola pa s prekinitvami deluje od leta 1907. Kako danes čipkarsko tradicijo prenaša na mladi rod, smo se ob jubilejnih petdesetih čipkarsk...