Nedeljsko dopoldne nekaj metrov stran od koče na Ratitovcu

Zimski dan na Ratitovcu

Še dobro, da je bila v nedeljo koča na Ratitovcu odprta, da so se imeli planinci vsaj kje pogreti. Bril je mrzel veter, snega je bilo dovolj za kepanje. Bil je res pravi zimski dan.

Ratitovec – Koča na pobočju Ratitovca na 1667 metrih nadmorske višine je priljubljena planinska točka tako poleti kot pozimi, ko je koča odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, nekaj metrov stran pa stoji zimski bivak. Ob jasnem vremenu je lep razgled po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. Minulo nedeljo razgleda ni bilo, sem pa tja se je skozi meglo za hip prikradel sončni žarek. Pihalo je, veter je tudi sicer že precej razpihal sneg, tistih prvih petnajst centimetrov, ki ga je zapadlo pred nekaj dnevi. Bilo ga je vsaj še toliko, da se je na nekaterih mestih poznal gaz od planinskih čevljev in da so se otroci lahko kepali tistih nekaj minut, ko so zdržali zunaj. Res je brilo in vsak si je raje poiskal toplo zavetje, v katerem je dišalo po domačih flancatih, čaju, joti in ričetu. Oskrbnik koče je Planinsko društvo Ratitovec, v dneh, ko je odprta, pa strežejo, kuhajo ... člani upravnega odbora planinskega društva. »Tudi do 250 flancatov ocvremo kakšen dan,« je povedala Veronika Benedičič, ki je bila v nedeljo »zadolžena« za flancate.

Koča je bila polna, nekateri so se greli ob peči. »Prišla sva iz smeri Prtovča. Rada posediva v koči, ker imajo dobro in svežo hrano, osebje je prijazno, cene so zmerne,« sta povedala zakonca Šlebir iz Škofje Loke, oblečena v zeleni majici, na katerih je pisalo Prijatelj Ratitovca. »Radodarni so prav tako. Za petnajst vpisov v knjigo prejmeš tako majico, flancat in topel obrok,« sta pohvalila. Za sosednjo mizo je sedela mlada druščina iz Ljubljane. Povedali so, da gredo vsako nedeljo kam, da so na Ratitovcu prvič in da bodo še prišli, da bodo videli, kam vse seže razgled; iz megle v nedeljo dopoldne se je videlo le nekaj metrov daleč. Iz planine Pečane iz bohinjske smeri je dobro uro hoje potrebovala petčlanska družina Hribar iz Grosupljega. Otroci Samo, Tine in Grega, stari od sedem do dvanajst let, nič kaj niso bili utrujeni od hoje, ker so je vajeni. Starejša Samo in Tine sta bila že na Triglavu, sta hitro razložila in dodala, da sta sicer vesela snega tu gor, da pa so sneg »doživeli« že poleti na Sedmerih jezerih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 1. maj 2023 / 09:13

Hitreje do sončne elektrarne

Kranj – Elektro Gorenjska je v sodelovanju s podjetjem Aeterna razvil informacijsko orodje za izračun priključne zmogljivosti proizvodnih naprav v distribucijskem omrežju. Orodje omogoča avtomatiza...

Objavljeno na isti dan


Železniki / sreda, 3. oktober 2007 / 07:00

Najprej požar, zdaj poplave

Franc Trojar iz Železnikov je le štiri mesece užival v novem stanovanju, dokler ga januarja letos ni zajel požar. Pred tremi meseci ga je obnovil. Žal zaman, saj so ga povsem uničile poplave.

Mengeš / sreda, 3. oktober 2007 / 07:00

Obnovljena Slovenska cesta

Obnova je stala 1,37 milijona evrov, hkrati pa so uredili tudi parkirišča pred Mercatorjem.

Gorenjska / sreda, 3. oktober 2007 / 07:00

Komentar: Solidarnost je zmagala

Čeprav se zdi, da zaradi številnih obveznosti v zdajšnjem času le še hitimo drug mimo drugega, je nedavna naravna katastrofa pokazala, da imamo še vedno čut za stisko sočloveka. V najhuje prizadeti...

Kronika / sreda, 3. oktober 2007 / 07:00

Pri Zbiljah umrl motorist iz Žirov

Zbilje – V sredo okoli 13.40 se je pri Zbiljah smrtno ponesrečil 35-letni Žirovec. Z motornim kolesom Suzuki se je proti Zbiljam vozil iz smeri Jeprce. Pri Zbiljah, kjer cesta pr...

Zanimivosti / sreda, 3. oktober 2007 / 07:00

Glavna je ljubezen do drevja

Jože Mirtič iz Mojstrane je pravi strokovnjak za sadno drevje. Tudi letos se je razveselil obilnega pridelka jabolk, hrušk, sliv, marelic ...