Nedeljsko dopoldne nekaj metrov stran od koče na Ratitovcu

Zimski dan na Ratitovcu

Še dobro, da je bila v nedeljo koča na Ratitovcu odprta, da so se imeli planinci vsaj kje pogreti. Bril je mrzel veter, snega je bilo dovolj za kepanje. Bil je res pravi zimski dan.

Ratitovec – Koča na pobočju Ratitovca na 1667 metrih nadmorske višine je priljubljena planinska točka tako poleti kot pozimi, ko je koča odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, nekaj metrov stran pa stoji zimski bivak. Ob jasnem vremenu je lep razgled po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. Minulo nedeljo razgleda ni bilo, sem pa tja se je skozi meglo za hip prikradel sončni žarek. Pihalo je, veter je tudi sicer že precej razpihal sneg, tistih prvih petnajst centimetrov, ki ga je zapadlo pred nekaj dnevi. Bilo ga je vsaj še toliko, da se je na nekaterih mestih poznal gaz od planinskih čevljev in da so se otroci lahko kepali tistih nekaj minut, ko so zdržali zunaj. Res je brilo in vsak si je raje poiskal toplo zavetje, v katerem je dišalo po domačih flancatih, čaju, joti in ričetu. Oskrbnik koče je Planinsko društvo Ratitovec, v dneh, ko je odprta, pa strežejo, kuhajo ... člani upravnega odbora planinskega društva. »Tudi do 250 flancatov ocvremo kakšen dan,« je povedala Veronika Benedičič, ki je bila v nedeljo »zadolžena« za flancate.

Koča je bila polna, nekateri so se greli ob peči. »Prišla sva iz smeri Prtovča. Rada posediva v koči, ker imajo dobro in svežo hrano, osebje je prijazno, cene so zmerne,« sta povedala zakonca Šlebir iz Škofje Loke, oblečena v zeleni majici, na katerih je pisalo Prijatelj Ratitovca. »Radodarni so prav tako. Za petnajst vpisov v knjigo prejmeš tako majico, flancat in topel obrok,« sta pohvalila. Za sosednjo mizo je sedela mlada druščina iz Ljubljane. Povedali so, da gredo vsako nedeljo kam, da so na Ratitovcu prvič in da bodo še prišli, da bodo videli, kam vse seže razgled; iz megle v nedeljo dopoldne se je videlo le nekaj metrov daleč. Iz planine Pečane iz bohinjske smeri je dobro uro hoje potrebovala petčlanska družina Hribar iz Grosupljega. Otroci Samo, Tine in Grega, stari od sedem do dvanajst let, nič kaj niso bili utrujeni od hoje, ker so je vajeni. Starejša Samo in Tine sta bila že na Triglavu, sta hitro razložila in dodala, da sta sicer vesela snega tu gor, da pa so sneg »doživeli« že poleti na Sedmerih jezerih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 19. junij 2007 / 07:00

Najbolj jekleni spet policisti iz Nove Gorice

Bled - Ob Blejskem in Bohinjskem jezeru ter na Pokljuki je minuli konec tedna potekal deseti Brajnikov memorial – Pohod razuma, volje in moči, na katerem se je pomeril...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...