Nedeljsko dopoldne nekaj metrov stran od koče na Ratitovcu

Zimski dan na Ratitovcu

Še dobro, da je bila v nedeljo koča na Ratitovcu odprta, da so se imeli planinci vsaj kje pogreti. Bril je mrzel veter, snega je bilo dovolj za kepanje. Bil je res pravi zimski dan.

Ratitovec – Koča na pobočju Ratitovca na 1667 metrih nadmorske višine je priljubljena planinska točka tako poleti kot pozimi, ko je koča odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, nekaj metrov stran pa stoji zimski bivak. Ob jasnem vremenu je lep razgled po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. Minulo nedeljo razgleda ni bilo, sem pa tja se je skozi meglo za hip prikradel sončni žarek. Pihalo je, veter je tudi sicer že precej razpihal sneg, tistih prvih petnajst centimetrov, ki ga je zapadlo pred nekaj dnevi. Bilo ga je vsaj še toliko, da se je na nekaterih mestih poznal gaz od planinskih čevljev in da so se otroci lahko kepali tistih nekaj minut, ko so zdržali zunaj. Res je brilo in vsak si je raje poiskal toplo zavetje, v katerem je dišalo po domačih flancatih, čaju, joti in ričetu. Oskrbnik koče je Planinsko društvo Ratitovec, v dneh, ko je odprta, pa strežejo, kuhajo ... člani upravnega odbora planinskega društva. »Tudi do 250 flancatov ocvremo kakšen dan,« je povedala Veronika Benedičič, ki je bila v nedeljo »zadolžena« za flancate.

Koča je bila polna, nekateri so se greli ob peči. »Prišla sva iz smeri Prtovča. Rada posediva v koči, ker imajo dobro in svežo hrano, osebje je prijazno, cene so zmerne,« sta povedala zakonca Šlebir iz Škofje Loke, oblečena v zeleni majici, na katerih je pisalo Prijatelj Ratitovca. »Radodarni so prav tako. Za petnajst vpisov v knjigo prejmeš tako majico, flancat in topel obrok,« sta pohvalila. Za sosednjo mizo je sedela mlada druščina iz Ljubljane. Povedali so, da gredo vsako nedeljo kam, da so na Ratitovcu prvič in da bodo še prišli, da bodo videli, kam vse seže razgled; iz megle v nedeljo dopoldne se je videlo le nekaj metrov daleč. Iz planine Pečane iz bohinjske smeri je dobro uro hoje potrebovala petčlanska družina Hribar iz Grosupljega. Otroci Samo, Tine in Grega, stari od sedem do dvanajst let, nič kaj niso bili utrujeni od hoje, ker so je vajeni. Starejša Samo in Tine sta bila že na Triglavu, sta hitro razložila in dodala, da sta sicer vesela snega tu gor, da pa so sneg »doživeli« že poleti na Sedmerih jezerih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 31. december 2012 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 31. december 2012, št. 104

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 31. december 2017 / 17:53

Srečno 2018

Praznovanje visokega jubileja bo zaključila Glasova preja z razmislekom, kako dolgo bomo še brali Gorenjski glas.

GG Plus / nedelja, 31. december 2017 / 15:38

Starejše najbolj pesti osamljenost

»Tisto, kar najprej opazimo, da teži starejše, je osamljenost. Več kot trideset odstotkov, zlasti starejših od osemdeset let, jih pravi, da so osamljeni. V tem obdobju je prijateljev manj, sosedski st...

Zanimivosti / nedelja, 31. december 2017 / 15:38

V naravo

Namesto da v dneh pred prazniki še mrzlično nakupujemo in se gnetemo v nakupovalnih centrih, si raje privežimo dušo v naravi. Naporno leto nam je dodobra izpilo moči, zato si oči in dušo spočijmo o...

Nasveti / nedelja, 31. december 2017 / 15:36

Pisano nebo

Kdaj, če ne na silvestrovo? Opozorila ne pomagajo kaj dosti. Staro in mlado malo pred polnočjo ali ob polnoči zapušča praznične mize in hiti gledat pisane zvezde različnih oblik, ki se usmerjajo v...

Zanimivosti / nedelja, 31. december 2017 / 15:30

Na štefanovo blagoslovili konje

V torek, na god svetega Štefana, zavetnika konj in živine, so v številnih gorenjskih krajih pripravili tradicionalno žegnanje konj.