Mirno vojaki spite večno spanje

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. oktober 2014 / 10:26

»Mnogo hrabrih junakov je že dala naša slovenska domovina presvetlemu cesarju. Ni je skoraj družine, ki bi ne imela koga v vojski. Iz rodbine Resman v Begunjah na Gorenjskem je vseh šest bratov v vojaški službi. Za časa mobilizacije so na prvi cesarjev klic zapustili trije starejši bratje: Jožef, Janez in Anton domačo hišo. Četrti, Peter, je pa bil itak že v aktivni službi. Težko jim je bilo slovo od rodne grude, kjer so v najlepši slogi preživeli toliko lepih dni. Vpričo predobre matere so si dali obljubo, da bodo z bratsko ljubeznijo preskrbovali onega, ki bi se morda vrnil iz vojske pohabljen, nesposoben za delo. Prva usodna vest je došla s srbskega bojišča. Dne 29. oktobra 1914 je padel kadet Anton na Jagodnji planini. Glasnik se ga je spomnil in je tudi v 16. številki prinesel njegovo sliko. Meseca marca je prišlo od najstarejšega brata, ki je služil kot sanitejec pri 27. pešpolku, poročilo, da je bil na sv. Štefana dan od Rusov ujet. Daleč v Garadu na Sarapolu hrepeni po trenutku, ko se bo zopet snidel z domačimi. Janez že dvakrat težko ranjen, se je pred kratkim vrnil zopet k svojemu polku 'Kranjskim Janezom'. Peter, artiljerist, za svojo hrabrost že odlikovan, se je udeležil zimskih bojev v Karpatih, čaka sedaj na Dunaju, da ga odpokličejo proti Italijanu, katerega bo pomagal, kakor sam pravi, pognati s svojim topom čez mejo. 15. marca je bil vpoklican peti brat, sredi aprila je odrinil najmlajši. Čuvaj in hrabri jih dobri Bog in jih zopet privedi v naročje ljubeče matere!«

Gornji odstavek je iz tednika Ilustrirani glasnik, ki je izhajal v letih prve svetovne vojne, povzemam ga po katalogu imenitne razstave, ki je še do 3. novembra na ogled v Gorenjskem muzeju. Mirno vojaki spite večno spanje – tak je naslov razstave in kataloga, podnaslov pa: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Me prav zanima, kako je bilo z brati Resman iz Begunj, ko je bilo vojne konec. Vseh šest je šlo v vojno: Janez, Peter, Anton, Jožef, Alojzij in Andrej. V odlomku izvemo, da je Anton padel že 1914 v Srbiji; v Seznamu žrtev prve svetovne vojne z Gorenjske, ki je sklepni del te knjige, pa vidimo, da je na italijanskem bojišču padel tudi Alojz … Razstava in katalog sta le dve od številnih dejanj, s katerimi se ob stoletnici njenega začetka spominjamo prve svetovne vojne. Ta doživlja pravo vstajenje, ne le v muzejih, tudi v medijih in še kje … Katalog je vsebinsko in oblikovno lep izdelek, uredila ga je Barbara Kalan.