Stop izkoriščanju migrantov
»Čim več delavcev migrantov želimo informirati, da se sploh zavedo, da so izkoriščani,« pravi Meta Odar s Slovenske filantropije.
»Ti delavci delajo zlasti v gradbeništvu, delajo vse dneve, vikende, tudi po dvanajst ur, vendar jim nadure niso plačane. Delodajalec jih premešča z enega gradbišča na drugo, po različnih državah, mesečno pa zaslužijo med 100 in 200 evrov. Bolniške jim ne priznajo, delajo tudi takrat, ko so bolni ...«
Jesenice – Gospod srednjih let, voznik z območja bivše Jugoslavije, je v Slovenijo prišel z namenom, da pošteno zasluži kruh zase in za svojo družino. Kmalu po prihodu so se začele težave z delodajalcem, ki je od njega zahteval, da vozi več ur, kot je zakonsko dovoljeno, in da z magnetom popravi tahograf, ki ga pregleduje inšpekcija. Po dveh mesecih dela je dobil minimalno plačilo za »uradno prevožene ure«, nadure pa mu niso bile izplačane. Med potjo po Evropi so vozniku sorodniki sporočili, da mu je umrla mama, a delodajalec mu ni dovolil, da bi šel na pogreb ...
Gospod T. ni osamljen primer, podobnih izkoriščanj migrantskih delavcev v Sloveniji je veliko, je povedala Meta Odar, koordinatorka projektov na Slovenski filantropiji. V sredo so v Kranju in na Jesenicah pripravili informiranje delavcev migrantov o delavskih pravicah, o kršitvah, izkoriščanjih in nevarnostih trgovine z ljudmi. »Čim več delavcev migrantov želimo informirati, da se sploh zavedo, da so izkoriščani, saj mnogi niti ne vedo, da ni prav, da jim delodajalci ne priznavajo nobenih pravic,« je dejala Meta Odar. In katere pravice delavcev migrantov so najpogosteje kršene? »Delavci pogosto niso plačani za opravljeno delo, delajo preko delovnega časa, bivajo v neprimernih nastanitvah, pojavljajo pa se tudi fiktivni posredniki dela,« je povedala Meta Odar. Na Slovenski filantropiji si že več let prizadevajo, da bi zmanjšali izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov, a kot priznava Meta Odar, je do njih težko priti. Včasih, ko so bivali v samskih domovih, je bil dostop do njih lažji, danes pa živijo precej izolirano, nimajo socialne mreže, delodajalci pa sodelavcev filantropije ne spustijo na gradbišča. Obenem se delavci bojijo in se ne želijo izpostaviti, zato v resnici zelo malo kršitev prijavijo. »Raje so še naprej izkoriščani, saj se bojijo, da potem ne bodo dobili nove službe drugje,« je dejala sogovornica. A boj proti takemu izkoriščanju je potreben, je prepričana, saj bomo le tako lahko preprečili nastajanje novih težkih zgodb. Zato so na Jesenicah na več mestih nalepili plakate in pustili zloženke z informacijami o tem, kam se delavci migranti lahko obrnejo po pomoč. »Kršenje delavskih pravic migrantom je kršenje delavskih pravic vseh delavcev. Če na izkoriščanje ne bomo opozorili, bomo v kratkem sami izkoriščani,« je še opozorila Meta Odar.