Na zahodnem Balkanu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 25. oktober 2014 / 21:55

Včasih je dobro prebrati, kako nas vidijo po svetu, od zunaj. Ne le v Bruslju, tudi v državah nekdanje Juge. Zelo slikovita je podoba, ki nam jo naslika odlični sarajevski bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović …

Jergovićeva diagnoza

Za dobre pisatelje so že včasih rekli, da so (za)vest človeštva. In če bi se vprašali, kdo je danes tak pisatelj na »prostorih bivše Jugoslavije« oziroma na zahodnem Balkanu, potem je to gotovo Miljenko Jergović. O nekdanjih jugoslovanskih narodih ima zelo kontroverzna in izzivalna mnenja. Tudi o Sloveniji in Slovencih. »Jugoslavija je bila do razpada zelo srečna konstrukcija, v kateri so vsi narodi našli neko pomembno obliko samouresničitve. Slovenci, ki so danes, leta 2014, del neke oddaljene evropske province, na robu Evrope in popolnoma nepomembni – birokrati v Brus­lju verjetno niti ne vedo, da nekje obstajajo neki Slovenci in Hrvati – so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih v Jugoslaviji čista avantgarda. Slovenija je bila Zahod, pomenila je kulturo, demokracijo, Laibach, Gorenje, Radensko. Ljubljana je bila neverjetna metropola in vse skupaj je skoraj do konca funkcioniralo v precejšnji slogi.« Kaj pa današnja Hrvaška? »Upal sem, da bo vstop Hrvaške v EU prinesel nekakšne pozitivne rezultate, a je imel žal zgolj negativne. Po vstopu politiki namreč ni treba več voditi računov o človekovih in manjšinskih pravicah ali se bati, kaj si bodo v Bruslju mislili o njihovem obnašanju. Potonili so v divji nacionalizem, mračni klerikalizem in neko vrsto klerofašizma. Danes je med Slovenijo kot prvo evropsko sosedo in Hrvaško neprimerljivo večja razlika kot pred letom dni. Pred letom dni je bila Hrvaška bližje Evropi, kot je danes; danes se fizično občuti prestop meje med Hrvaško in Slovenijo, čeprav te meje v teoriji ni več. Ampak Slovenija je v Evropi, Hrvaška pa v temi.« Včasih je res dobro prebrati, kako nas vidi nekdo, ki nas opazuje od zunaj. In kaj vidi, če primerja Slovence in »južnjake« v času Juge in danes in pri tem ne more mimo znamenitih stereotipov? »Seveda pa so morali obstajati tudi negativni stereotipi, stereotipi, iz katerih so 'južnjaki' potegnili neko korist zase. Južnjaki so bili tako v primerjavi s Slovenci duhoviti. Z današnje perspektive je zanimivo tudi, da so Slovenci veljali za katastrofalne v nogometu; Maribor je bil v drugi ligi in še Olimpija kot edini slovenski klub v prvi jugo­slovanski ligi je iz nje neko sezono izpadla. Po razpadu Jugoslavije se je to spremenilo: Slovenci so našli smisel za humor – vprašanje pa je, ali so taki postali sami po sebi, je to vpliv južnjakov in likov, kakršen je Đuro, ali pa tega, da so iz prvakov kar naenkrat postali outsiderji Evrope. Pa kar naenkrat so začeli izvrstno igrati nogomet! Najbolj neverjetno je, kako se je Slovenija po letu 1990 radikalno balkanizirala. Pred letom '90 se je zdelo, kot da ni del Balkana, po njem pa je bila čisti Balkan, kar je posledica skupka dejavnikov. Drugače od preostanka nekdanje Jugoslavije pa za Slovenijo ne moremo reči, da je po letu 1990 začela propadati in da se danes tukaj živi slabše, kot se je pred tem. Južno od Sotle danes dejansko živijo slabše, kot so v Jugoslaviji, tukaj pa, recimo, malo bolje. Ne preveč, ampak malo.« Rekli boste: tale nas pa res dobro pozna. Kako ne, saj ima v sebi tudi nekaj slovenske krvi. »Moje slovenske korenine so zelo globoke, saj je bil moj dedek de facto in de iure Slovenec, rojen v Kneži pri Tolminu. Čeprav je večino življenja preživel v Bosni, je imel zelo močno zavest o svoji narodnosti. Njegovi slovenski sorodniki so bili tigrovci, on pa neke vrste zaupnik TIGR-a v Sarajevu …« Jergović se je rodil 1966 v Sarajevu, kjer še vedno živi, velja pa za bosansko-hrvaškega pisatelja. Zgoraj navedeno je pripovedoval v začetku oktobra, ko je prišel v Ljub­ljano predstavit slovenski prevod svojega romana Oče. Tudi ta je mojstrovina. (Vir: MMC RTV SLO)

Putin v Beogradu

Dne 20. oktobra je minilo 70 let od osvoboditve Beograda, pri kateri je sodelovala tudi Rdeča armada. Na proslavo in vojaško parado je prišel tudi ruski predsednik Putin, njemu v čast so parado pripravili štiri dni prej, že 16. oktobra. Spričo sankcij Zahoda je Putin Srbom kar naravnost polaskal, ko je izjavil: »Mislim, da je za Srbijo ugoden trenutek, da zavzame položaj na ruskem tržišču … Rusija bo tako kot v preteklosti v Srbiji vedno videla svojo najtesnejšo zaveznico.«

Kako iz spon preteklosti

»Spon preteklosti se je treba osvoboditi. Če si ne oprostiš svoje lastne preteklosti, boš ostal na mestu.« To je izjavil Massimo Cacciari, filozof in nekdanji župan Benetk, mislil je na zgodovinsko nezaupanje med narodi, ki živijo na območju Alp, Jadrana in Balkana. Balkana še posebej, velja tudi za njegov najzahodnejši del.