Ohraniti za prihodnje generacije

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / petek, 24. oktober 2014 / 10:59

Letos mineva devetdeset let od prve zamisli o zavarovanju Doline Triglavskih jezer, ki je kasneje prerasla v ustanovitev Triglavskega narodnega parka, kot ga poznamo danes.

Bled – Podpisa zakupne pogodbe, s katero so v Dolini Triglavskih jezer za dvajset let vzpostavili varstveni režim, ki pomeni prvo uresničitev zamisli o zavarovanju, so med drugim zaznamovali z odprtjem razstave fotografij geografa, naravovarstvenika, popotnika in gornika dr. Bojana Erhartiča v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Bojan Erhartič je bil znanstveni sodelavec na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter velja za enega največjih ljubiteljev in poznavalcev Doline Triglavskih jezer. Prav ob fotografiranju doline iz zraka se je lani smrtno ponesrečil, star komaj 33 let. Ob odprtju razstave, ki si jo bo mogoče ogledati do 2. novembra, je v. d. direktorja javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Peter Skoberne spregovoril o zgodovini naravovarstva v Sloveniji s poudarkom na prizadevanjih za zavarovanje sprva Doline Triglavskih jezer in nato Triglavskega narodnega parka v današnjem obsegu.

»Osnovni pogoj za varstvo narave je zavedanje o njeni vrednosti in vsaj potencialna ogroženost. Ko se to dvoje ozavesti v ljudeh, je čas za varovanje narave,« je uvodoma razložil Peter Skoberne in dodal, da se je to prvič zgodilo v drugi polovici 19. stoletja. Po letu 1880 so Dolino začeli bolj množično obiskovati planinci, saj je Avstrijsko turistično društvo takrat postavilo prvo planinsko kočo pri Dvojnem jezeru. S tem pa se je postopoma krepila zavest o tem, da je Dolina nekaj posebnega in da je to treba ohraniti za prihodnje generacije. V tem času so se že rojevale zamisli o zavarovanju posebej dragocenih območij narave. Seizmolog Albin Belar je leta 1907 med prvimi zamislimi za zavarovanje navedel prav Dolino Triglavskih jezer, leto pozneje pa je predlagal ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo, vendar do njegove uresničitve ni prišlo. Razprave o tem so namreč sprožile tudi napetosti zaradi pašništva na tem območju. Po prvi svetovni vojni pa je odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva v Ljubljani pokrajinski vladi za Slovenijo predložil Spomenico, v kateri je povzel Belarjev predlog ustanovitve narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer. Ker ni bilo ustrezne zakonodaje, so 1. julija 1924 vzpostavili varstveni režim z zakupno pogodbo za 20 let, pri čemer je ključno vlogo odigral gozdar Anton Šivic. S tem so ustanovili Alpski varstveni park, ki je meril 1400 hektarov. Pri njegovi zamejitvi je sodeloval Fran Jesenko, ki je leta 1926 v Jutru prvi navedel ime Triglavski narodni park. »Omenil pa je tudi pašo v visokogorju, ki je sprožala konflikt, ki se je nadaljeval ob vsaki širitvi parka. Domačini so se vedno počutili podrejene,« je poudaril Skoberne.

Zakupna pogodba se je iztekla med 2. svetovno vojno, ponovno vzpostavitev zavarovanja pa so ovirali predvsem spori zaradi pašnih pravic in nedorečenost glede pristojnosti razglašanja parka. Leta 1961 so sprejeli Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, v katerem se prvič uradno imenuje Triglavski narodni park. Prvotno je meril dva tisoč hektarov, leta 1981 pa so ga razširili na skoraj celotne Julijske Alpe v Sloveniji. Leta 2010 je bilo zavarovanje posodobljeno z novim zakonom, tako da zdaj Triglavski narodni park meri skoraj 84 tisoč hektarov in zavzema skoraj štiri odstotke površine Slovenije. Triglavski narodni park po besedah Skoberneta ostaja vzoren primer usklajevanja različnih interesov, usmerjeno k varovanju narave. Temelje varstva pa je strnil v kratico SOS – spoznavaj, občuduj, spoštuj.