Pohodniki po tovorni poti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jezersko / četrtek, 23. oktober 2014 / 13:00

Lani je med Možjanco in Kokro oživela stara tovorna pot, obnovljena nekdanja povezava med Preddvorom in Jezerskim. Prvo soboto v oktobru pa so že drugič po njej organizirano krenili pohodniki.

Možjanca – Po tovorni poti so že v 14. stoletju prenašali železo in morsko sol proti Jezerskemu in naprej na Koroško, lani pa so v občini Preddvor dokončali njeno obnovo in je med Možjanco in Kokro na­stala tematska pohodna pot, dolga 15 kilometrov. Začenja se na Možjanci, poteka proti Štefanji gori, naprej na sedlo Davovec in se spusti v dolino Kokre do tamkajšnje farne cerkve, nato se po vzhodnem pobočju doline nadaljuje do samotnih kmetij in nazadnje obrne proti dolini, kjer se konča pri Celarjevem mostu.

Da bi staro tovorno pot večkrat obiskali pohodniki, sta lastnika okrepčevalnice Rožmarin na Možjanci Tatjana in Franci Štirn sklenila organizirati vodene pohode po njej. Prvi je bil konec maja letos in se ga je udeležilo okoli osemdeset pohodnikov, zaradi razdejanja po žledolomu pa so jo prehodili le del do Štefanje gore. Tudi jesenski pohod je bil nekoliko prilagojen. Okoli sedemdeset pohodnikov je z Možjance prek Kope (nekaj nad tisoč metri nadmorske višine) krenilo na Davovec in se spustilo v dolino Kokre. Skupina pohodnikov, ki je bila po poltretji uri hoje že malce utrujena, se je na Možjanco vrnila s kombijem, ostali pa so se vzpeli nazaj v hrib mimo Mengarjeve kmetije nazaj na Možjanco. Vmes so obiskali tudi Grkmanovo žago, kjer jim je lastnik pokazal njeno delovanje in jih prijazno pogostil.

»Po zimskem razdejanju je sedaj pot z Možjance v Kokro spet prehodna, za kar gre zahvala zlasti gorskim kolesarjem, ki so jo dobro uredili,« je povedal Franci Štirn, vodnik pomladnega in jesenskega pohoda po tovorni poti. Z ženo Tatjano sta v okrepčevalnici Rožmarin pohodnike zjutraj pričakala s čajem in sendviči, nato je harmonikarica Natalija Jagodic zaigrala poskočno vižo in s tem nakazala pričetek pohoda. Pohodnikov je bilo vseh vrst, največ zakonskih parov srednje generacije, a med njimi tudi starejši, ki jim srednje zahtevna pot ni bila pretrd oreh. Najstarejši pohodnik, 86-letni Albin Rehberger, po spustu v dolino Kokre ni bil videti prav nič utrujen. Najmlajši pa je bil triletni Matija Tacer iz Cerkelj, ki se je pohoda udeležil v družbi staršev Albince in Franja ter sestrice Eme in bratca Jakoba. Pohodniki so bili od blizu in daleč. Marta in Brane Hočevar sta z bližnje Štefanje Gore in del poti že dobro poznata, Jasna Avdič z Loke pri Mengšu pa jo je v družbi moža in prijateljev prehodila prvič.