
Sardenko je največ pesnil o Mariji
Na sobotnih Brezjanskih pogovorih je tekla beseda o manj znanem pesniku slovenske moderne, duhovniku in stolnem kanoniku dr. Alojziju Merharju s pesniškim imenom Silvin Sardenko.
Brezje – Pater dr. Leopold Grčar iz frančiškanskega samostana na Brezjah je tudi za letošnje brezjanske pogovore izbral zanimivo osebnost, o kateri je tekla beseda. Odločil se je za duhovnika in stolnega kanonika dr. Alojzija Merharja, pesnika slovenske moderne, ki je ustvarjal pod imenom Silvin Sardenko. Prijateljeval je s Kettejem in Murnom, ki sta ga leta 1899 nagovorila za vstop v dijaško literarno Zadrugo, v kateri so delovali znani slovenski literati, med njimi tudi Cankar in Župančič. Dr. Alojzij Merhar, ki je bil rojen junija leta 1976 v ljubljanskih Stožicah, je najprej pesnil pod imenom Kancijan, nato pa je za svoj psevdonim izbral ukrajinsko besedo »sardenko«, ki pomeni srčece, in k temu dodal še ime Silvin. Umrl je februarja leta 1942 zaradi pljučnice, ki jo je dobil zaradi dolgega čakanja na mrazu v italijanskem zaporu v Ljubljani, v katerem je posredoval za svojega znanca, sodelavca OF, ki so ga Italijani zaprli. Pokopali so ga 23. februarja 1942 na draveljskem pokopališču.
Dr. Alojzij Merhar oziroma Silvin Sardenko je bil najboljši slovenski Marijin pesnik in najboljši slovenski verski lirik, so povedali na sobotnih Brezjanskih pogovorih, na katerih so o pesniku pripovedovali literarna zgodovinarka dr. Martina Orožen, salezijanec dr. Štefan Alojzij Ferenčak, profesor Marko Jesenšek, doktor jezikovnih znanosti, in dr. Bogo Jakopič. Sardenkova dela je bral dramski igralec Pavel Ravnohrib, za kulturni program sta poskrbela brezjanska glasbenika, brat in sestra Borut in Ana Zupan, pogovor pa je povezoval Tone Gorjup z Radia Ognjišče. Njihova skupna ugotovitev je bila, da Sardenko ni le sopotnik slovenske moderne, ampak si zasluži enakopravnejše mesto ob Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču, Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu, prvim imenom moderne. Tudi uglasbitve njegovih pesmi so redke glede na veliko število pesmi, ki pojejo o domovini in Mariji. Skupaj jih je uglasbenih nekaj nad 70, med njimi je tudi najbolj znana Večerni Ave. Zato naj bi brezjanski pogovor prispeval tudi k prepoznavnosti duhovnika in pesnika Silvina Sardenka. Udeležence pogovora je s svojo udeležbo počastil papeški nuncij v Sloveniji dr. Julius Janusz in jim zapel eno od poljskih pesmi o Mariji. Poljaki so namreč njeni veliki častilci.