Prihaja Link.Art

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Razvedrilo / torek, 14. oktober 2014 / 10:25

Po jutrišnji premieri bo v četrtek, 16. oktobra, ob 20. uri v Linhartovi dvorani prva ponovitev glasbenega potepa nove radovljiške skupine Link.Art.

Ni ravno pogosto, da nove glasbene skupine že v svojem premiernem nastopu stopijo na veliki oder in pred zahtevno glasbeno publiko. Ko gre za izkušene glasbene profesionalce, je tovrsten pogum logična posledica. Skupino Link.Art, ki se bo prvič javnosti predstavila jutri, svoj nastop pa bo ponovila naslednji dan ob isti uri prav tako na odru Linhartove dvorane v Radovljici, sestavlja pet akademsko izobraženih glasbenikov, ki sicer prihajajo iz različnih glasbenih okolij, a živijo oziroma delujejo v Radovljici. Jedro zanimivega benda, ki preigrava glasbo od baroka do Avsenika, sestavljajo Simona Vodopivec Franko (vokal, harmonika, zvončki, mala tolkala), Irena Skumavec (čembalo, ljudska flavta, spremljevalni vokal), Gašper Primožič (harmonika), Zoran Kaličanin (kitara, ukulele, spremljevalni vokal) in Uroš Atanasovski (kontrabas, spremljevalni vokal). Pestra sestava obeta tudi pisan glasbeni program. A pojdimo po vrsti. Skupina si je za izhodišče svojega ustvarjanja vzela dejstvo, da deluje v Linhartovem mestu, mestu kulture in začetku ustvarjalne poti očeta slovenske posvetne dramatike A. T. Linharta, ki je mimogrede zložil tudi dva samospeva. Link.Art ju seveda izvajajo.

Kot zapisano, je posebnost skupine prav v pestri in zanimivi zvočni sliki. Od srednjeveškega in baročnega zvena nas popeljejo do sodobnih popevk in filmske glasbe ... V svoji glasbeni predstavi potujejo skozi prostor in čas, čemur primerno preigravajo tudi različne glasbene stile. Poseben čar skupine je njena zvočna podoba, saj se presenetljivo ujemajo zvoki čembala, harmonike, ukulel, kontrabasa in še nekaterih inštrumentov. Ljube so jim avtorske priredbe domačih in tujih ljudskih pesmi, med igranje in vokal pa vpletajo kratke prizore iz Linhartove komedije Županova Micka ter zafrkljive in duhovite Vaje v slogu Raymonda Queneauja. Saj poznate tistega dolgo­vrateža z mestnega avtobusa nekje v Parizu.

Dodaten čar tokratnemu koncertu poleg glasbenega potepa skozi čas, skozi mesta, skoz' vas dodaja tudi zgodba, ki jo bodo nastopajoči ob igranju podajali z odra. Če bodo začeli s sušo na polju in v Irčevem grlu, bodo nato predstavili nesrečno usodo Veronike Deseniške, se podali v Linhartove pesniške misli in na Kranjsko njegovega časa, večer oplemenitili z nekaj znanimi slovenskimi zimzelenimi popevkami. Seveda brez treh Avsenikovih tudi ne bo šlo, slišali pa bomo tudi filmsko klasiko, poleg ljubiteljev Pariza, pa bodo na svoj račun prišli tudi Japonci. Da Japonci. Večer bo tako združeval glasbo in hudomušno besedo pod režijsko taktirko Alenke Bole Vrabec, za prave kostume nastopajočih je poskrbela Petja Zorec, scenografskega dela pa se je lotila čembalistka Irena Skumavec.